Bolnikom ponujamo samo tiste preiskave dojk, ki so dokazano in preverjeno učinkovite, je izpostavil doc. dr. Janez Žgajnar, dr. med, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, in kot dokazano uspešne ter s strani uradne medicine sprejete preiskave pri odkrivanju bolezni dojk navedel tri: mamografijo, ultrazvok in magnetno resonanco. »Omenjene preiskave, kadar so strokovno utemeljene, so v javnem zdravstvenem sistemu brezplačne. Brezplačne so tako preventivne mamografije, namenjene ženskam med 50. in 69. letom starosti, kot druge slikovne metode v diagnostiki bolezni dojk,« je povedal doc. dr. Žgajnar in izpostavil ločnico med presejanjem, tj. preventivnim odkrivanjem raka dojk pri načelno zdravi populaciji žensk po 50. letu, in med diagnostiko sumljivih sprememb v dojkah, ki jo izvajajo ne glede na starost ženske.

Mamografija po trenutno veljavnih strokovnih priporočilih načeloma ni namenjena preventivnim pregledom žensk, mlajših od 50 let. Kot je povedal doc. dr. Žgajnar, za to obstajajo tehtni razlogi. Med najpomembnejšimi sta ta, da rak dojk pri mlajših ženskah ni dovolj pogost, poleg tega je občutljivost in specifičnost mamografije pri mlajših ženskah manjša kot pri starejših. Ker je bilo doslej zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk dokazano le s presejanjem žensk, starejših od 50 let, presejanja žensk v starosti od 40 do 49 let ni v evropskih priporočilih. »Absolutno pa je zunaj vsakega strokovnega priporočila izvajati preventivne mamografije pri mlajših od 40 let, ker je to nesmiselno,« je povedal doc. dr. Žgajnar in dodal, da je na drugi strani, v diagnostiki tipnih sprememb, mamografija osnovna slikovna preiskava tudi pri ženskah po 35. letu.

Mamografija najuspešnejša pri starejših
Mamografija je po besedah doc. dr. Žgajnarja daleč najboljša preiskava, kar smo jih do zdaj imeli na voljo za zgodnje odkrivanje netipnih rakov dojk – še posebno v tisti starostni skupini, v kateri je bolezen najpogostejša. Po njegovih besedah lahko pri ženskah med 50. in 69. letom z mamografskim presejanjem zmanjšamo umrljivost tudi za do 30 odstotkov, razvoj digitalne mamografije pa obeta, da bo mamografija morda uspešna presejalna metoda tudi pri ženskah, starih od 40 do 49 let.

Majhni odmerki sevanja
Kot pomanjkljivost mamografije pogosto navajajo sevanje, vendar je doc. dr. Žgajnar pojasnil, da je strah pred škodljivostjo sevanja povsem neutemeljen: »Odmerek rentgenskih žarkov, ki vstopijo v naše telo pri mamografiji, je nizek in dokazano malo škodljiv že pri tistih aparaturah, ki so jih uporabljali pred leti, še toliko manj pa zdaj, ko so v uporabi sodobne digitalne naprave. Še pred leti je bilo sevanje ene mamografije približno enako tistemu, ki ga prinaša daljši polet z letalom. Glede na našo siceršnjo izpostavljenost sevanju gre torej za zelo majhne odmerke. Vsekakor pa lahko rečemo, da pričakovana korist preiskave odtehta morebitno tveganje za zdravje.«

Po mamografiji ultrazvok
Kot smo izvedeli od doc. dr. Janeza Žgajnarja, je odlična dopolnilna preiskava, ki jo opravimo takrat, ko z mamografijo ne moremo dovolj natančno opredeliti neke spremembe v dojki, ultrazvok. Ta zelo dobro spozna nekatere lastnosti tumorjev, uporabljamo ga za vodenje punkcij, kot prvo preiskavo pa ga izvajamo tudi pri ženskah, mlajših od 35 let, če zatipamo zatrdlino v dojki. »Pri preiskavi z ultrazvokom je pomembno, da uporabljamo za preglede dojk namenjeno aparaturo, izvajalec pa mora biti visokokvalificiran in izkušen. Če ultrazvok izvaja nekdo, ki ne ve povsem dobro, kaj išče, ali uporablja neprimeren aparat, so lahko rezultati ne samo neuporabni, ampak tudi zavajajoči,« je opozoril sogovornik.

Brez dokazov o učinkovitosti ne gre
Mamografija, ultrazvok in magnetna resonanca so preiskave uradne medicine, za katere obstajajo dokazi, da z njimi lahko odkrivamo ali opredeljujemo spremembe v dojkah. »Vse druge metode, o katerih boste morda slišali, niso opravile kliničnih preizkusov, s katerimi bi dokazali svojo uspešnost. Zato jih toplo in iskreno odsvetujem,« je opozoril doc. dr. Žgajnar in kot takšno metodo opredelil tudi metodo BreastScan, ki jo po njegovih besedah stroka nikjer po svetu ne priznava: »Ponudniki te metode trdijo, da v nasprotju z mamografijo lahko odkrivajo sumljive spremembe še v fazi, ko tumorja še ne moremo otipati. To seveda ni res. Tudi mamografsko presejanje je namenjeno odkrivanju netipnih sprememb. Še več, velika večina karcinomov, ki jih odkrijemo s presejalnim programom Dora, je prav netipnih. Trdijo celo, da odkrivajo spremembe, še preden bi se razvile v raka, kar pa je povsem nedokazano, in tako zavajajo javnost.« Doc. dr. Žgajnar je povedal, da ne odreka možnosti novih metod, zato je podjetju MO-GY, ponudnikom metode BreastScan, pred časom svetoval, da izpeljejo raziskavo skladno s pravili za klinične raziskave, vendar je ti niso želeli opraviti. »Predvsem zato, ker izsledkov sploh ne potrebujejo. Z medijsko pozornostjo in lažnivimi obeti imajo namreč dovolj uporabnic, ki polnijo njihovo blagajno.«

V želji, da bi izboljšali rezultate zgodnjega odkrivanja in diagnostike raka dojk, so doslej preizkušali že veliko različnih metod (npr. termografijo, meritve električnih potencialov itd.), vendar se je izkazalo, da je njihova občutljivost, zlasti pri manjših, netipnih rakih, premajhna, je povedal doc. dr. Žgajnar. »Do danes ni nič preseglo dosežkov mamografije ali ultrazvoka in magnetne resonance. Če pa bi se izkazalo, da je kakšna od novih metod učinkovitejša od uveljavljenih, bi jo medicina seveda pograbila z obema rokama. Ves svet namreč išče rešitve, kako bi se lahko čim bolje spopadli z rakom dojk, toda tistih metod, ki niso prestale najstrožjih preizkusov in so se izkazale kot pomanjkljive, seveda ne moremo sprejeti,« je zaključil strokovni direktor Onkološkega inštituta.


Do uspeha z združevanjem različnih metod
Čeprav se je v Sloveniji delež zgodaj odkritih rakov dojk v zadnjih desetletjih povečal, še vedno pri več kot polovici žensk bolezen odkrijemo v razširjenem ali razsejanem stadiju. »Ker obstaja pri raku dojk neposredna povezava med velikostjo tumorja ter uspešnostjo zdravljenja in preživetjem, je zgodnje in pravočasno odkritje nadvse dragoceno,« poudarja prim. dr. Janez Kuhelj, dr. med., radiolog onkolog. Po njegovih besedah imajo diagnostične metode za odkrivanje bolezni dojk, ki so nam danes na voljo, svoje prednosti, vendar med njimi ni idealne metode. Da bi bili pri zgodnjem odkrivanju raka kar najbolj uspešni, moramo zato združevati in kombinirati različne možnosti, izpostavlja prim. dr. Kuhelj, ki je z namenom, da bi ženskam ponudil še eno možnost izbire, pred več kot 15 leti razvil posebno metodo. Razširjen klinični pregled dojk, ki ga sogovornik danes izvaja v svoji zasebni praksi, temelji na protivnetnem infrardečem pregrevanju dojk in ponuja možnosti odkrivanja malignih kot tudi zdravljenja benignih težav v dojkah, kot so ciste, zatrdline, bolečine in izcedek iz prsnih bradavic.

Da bi preveril vlogo razširjenega pregleda dojk pri svojih bolnicah, je primarij leta 2003 rezultate le-tega primerjal z rezultati mamografije in rezultati metode BreastScan na vzorcu osmih svojih bolnic z rakom dojke, ki so se k njemu na pregled oglasile po opravljeni mamografiji in BreastScanu. Analiza je pokazala, da so tako mamografija, BreastScan in razširjen pregled dojk spregledali po dva od osmih karcinomov. Vsi trije pregledi skupaj pa so bili 100-odstotno uspešni in so nakazali sum na prisotnost karcinoma pri vseh osmih ženskah. »Analiza rezultatov kaže, da je treba za zgodnjo diagnostiko raka dojk, ki je odločilna za uspeh zdravljenja, združiti čim več metod, ker na tak način izboljšamo možnost zgodnje diagnoze. Zavedam se, da moja študija na osmih ženskah ni nujno pravilna in da je možnost napak na tako majhnem vzorcu velika, toda nakazujejo se vrednosti vseh treh metod, zato menim, da bi bile potrebne dodatne analize na večjem vzorcu bolnic, ki bi potrdile ali ovrgle njihovo uporabnost,« je poudaril prim. dr. Kuhelj.

Da bi ustrezno ovrednotili nakazujoče se možnosti, je prim. dr. Kuhelj kasneje dal pobudo za izvedbo retrogradne analize 100 bolnic, ki so opravile BreastScan (tj. neinvazivno preventivno preiskavo dojk, ki je namenjena ženskam vseh starosti, ne le tistim po 50. letu) in so bile kasneje operirane zaradi raka. »Na takšnem vzorcu bi lahko ugotovili in javnosti jasno sporočili, ali je BreastScan učinkovit kazalnik sumljivih sprememb ali gre res le za zavajanje žensk. Dokler imamo samo rezultate moje analize na osmih bolnicah, pa ne moremo trditi, da BreastScan ni učinkovit v diagnostiki dojk – po moji analizi je primerljiv z mamografijo in razširjenim pregledom dojk,« je pojasnil prim. dr. Kuhelj. Rezultati retrogradne analize, če bi pokazali obetavnost metode, bi lahko ponudili podlago za obsežno perspektivno študijo, ki bi postregla s statistično veljavnimi dokazi in vse (potencialne) uporabnice ter tudi stroko pomembno razbremenila. Če smo zdaj upravičeno zmedeni ob nasprotujočih si trditvah, bo čez čas, ko bomo imeli ustrezne dokaze, izbira veliko lažja.