O tem, kakšne spremembe menstruacijskega ciklusa so normalne in ob kakšnih je treba ukrepati, smo se pogovarjali z dr. Heleno Meden-Vrtovec iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Kakšni znaki napovedujejo prenehanje menstruacije?

Ginekološko staranje se začne s staranjem jajčnika, to pa se zgodi kmalu po 35. letu starosti. Ateroskleroza - to je slabša prekrvavljenost tkiva, kar vodi v propad tkiva - se namreč najprej pojavi v žilah v jajčniku in kakovost jajčnih celic je vse slabša. Zato je pomembno, da ženska prvič zanosi in rodi do 35. leta. Nosečnost predstavlja za organizem velik hormonski izziv, saj se koncentracije ženskih spolnih hormonov povečajo do tisočkrat; to omogoči, da jajčnik začne normalno funkcionirati ali da se celo obnovijo predeli v jajčniku, ki sicer ne bi delovali ali bi propadli. Nosečnost do 35. leta starosti predstavlja regenerativno obdobje za jajčnik. Če ženska prvič rodi pozneje, to sicer ni noben problem, a se nosečnost zgodi v organizmu, kjer so se aterosklerotični procesi v jajčniku že začeli in jih ni mogoče tako učinkovito upočasniti.

Podobne aterosklerotične spremembe se začnejo dogajati nekaj let pozneje tudi v mišičju maternične stene. Če je jajčnik spremenjen, je spremenjena tudi njegova odzivnost na spodbude iz osrednjega živčnega sistema. To vpliva tudi na menstruacijski ciklus in se ta pri ženski, katere funkcija jajčnika je že spremenjena, najprej začne krajšati. Ženske, ki so imele prej cikluse na 35, 38, 30 dni, nenadoma dobijo cikluse na 29, 28 dni. Pravijo, da se jim je zdaj menstruacijski ciklus končno uredil, a je to slab znak - znak, da jajčnik popušča v delovanju.

Drugi znak predmenopavznega obdobja je izostajanje ali podaljševanje menstruacijskega ciklusa. Obdobju, ko se ciklusi krajšajo, namreč lahko sledi obdobje, ko kakšen ciklus zaradi nepravilnih signalov, ki jih pošilja jajčnik, tudi izpade. Daljši izostanki so navadno posledica neovulacijskih ciklusov, ko jajčna celica ne dozori, vendar sluznica v maternici raste brez kontrole. Ko sluznica ne dobi več dovolj spodbude iz jajčnika, začne propadati; krvavitev iz zadebeljene sluznice je dolgotrajna, močna, včasih tudi boleča. Če traja takšna krvavitev dlje kot sedem dni, je treba iti k zdravniku, da diagnosticira, za kaj gre. Lahko gre za navadno prekomerno razraščanje maternične sluznice, temu se reče hiperplazija, lahko pa gre za atipično hiperplazijo in se celice lahko razvijajo v rakavo tkivo. Ginekolog te krvavitve analizira naprej z ultrazvočno preiskavo in nato s histološko analizo tkiva, ki ga pridobi s čiščenjem oziroma kiretažo.

Kako dolgo traja predmenopavzno obdobje oziroma kdaj se začne?

To je zelo individualno in je deloma genetsko pogojeno. Pri zdravih ženskah, ki nimajo hujših kroničnih bolezni - zlasti avtoimunskega porekla, kot so psoriaza, revmatizem, diabetes, ti dejavniki namreč lahko vplivajo, da pride do menopavze prej - se spremembe lahko začnejo že po 45. letu starosti, sicer pa leto ali dve pred menopavzo. Glede na to, da menopavza, kot rečemo zadnji menstruaciji pri ženski, pri slovenskih ženskah v povprečju nastopi pri 52. letu starosti, bi se torej te spremembe začele pri 49., 50. letu. Ženske spremembe doživljajo zelo različno: zanje je lahko slovo od mladosti in zato psihična travma ali pa dozorevanje in normalen proces staranja. Za nekatere so lahko celo dobrodošle, saj odpadejo skrbi s kontracepcijo, krvavitvami, bolečimi menstruacijami. Tako kot ženska to obdobje sprejema, takšni so tudi njeni odzivi, pa naj bo to z nevrovegetativnimi znaki, kot so znojenje, vročinski oblivi, nervoznost, nespečnost, depresija... Pri ženski je to obdobje vendarle mejnik v življenju, saj pomeni, da je njena reproduktivna funkcija dokončno pri koncu - v nasprotju z moškim, kjer se ta proces staranja zgodi v nekaj desetletjih.

Kako naj ženska ukrepa, če predmenopavzne spremembe opazi prezgodaj?

Treba je obiskati zdravnika. Prezgodnja in zgodnja menopavza sta problem, ker ženska ne more več zanositi, razen z darovano spolno celico. Prav tako prezgodnja ali zgodnja menopavza pomenita spremembo v telesu, saj se notranje okolje ženske, če na primer izgubi menstruacijo pri 25 letih, obnaša, kot da je stara 50 let. Zato se tudi pri mlajših ženskah pojavijo simptomi, ki so značilni za pomenopavzo: suha, zmanjšana in stanjšana nožnica, zmanjša se elastičnost vezivnega tkiva in tonus. Ker se zmanjša tudi moč mišic, se lahko začne spust spolnih organov - sprednje in zadnje stene nožnice, motnje v uriniranju… Prizadet je ves organizem, hkrati pa je za mlado žensko to zelo stresna situacija, zlasti pri tistih, ki načrtujejo nosečnost. Razpade jim lahko partnerska zveza, poslabša se samopodoba, ne družijo se več z vrstniki... Problematika sicer ni zelo pogosta, a vseeno se to zgodi eni na 1000 žensk, ki so stare od 15 do 29 let, in eni na 100 žensk, ki so stare od 25 do 39 let. Ker se danes ženske pozno odločajo za prvo nosečnost, je ena na 100 veliko.

Kaj povzroča prezgodnjo in zgodnjo menopavzo?

Nekateri vzroki so znani; genetski vzroki, kirurški posegi, obsevanje, kemoterapija, radioterapija. Kadar pa vzrok ni znan, je treba preučiti delovanje ščitnice in nadledvične žleze, saj lahko oboje vpliva na spremenjeno presnovo v jajčniku, in opraviti imunološke preiskave krvi, da ugotovijo morebitno prisotnost avtoimunskih procesov. Ker smo zaznali, da bo neplodnost zaradi prezgodnje in zgodnje menopavze zaradi trenda prestavljanja nosečnosti na poznejše starostno obdobje vse večji problem, smo se na ginekološki kliniki lotili raziskave, v kateri skušamo odkriti te vzroke. Ugotovili smo, da gre pri več kot tretjini žensk v prezgodnji menopavzi za spremembe v avtoimunskih procesih. Gre za agresivnost organizma proti delu lastnega telesa. Tega bo vse več, ker je vse več kemičnih snovi, ki jih zaužijemo, pa naj bodo to zdravila, dodatki v hrani, vodi, okolje, ki seva...

Ali je problem tudi zgodnja menopavza, ki nastopi med 40. in 45. letom, saj takrat ženske večinoma ne načrtujejo več nosečnosti?

Tudi to je problem, saj se lahko z zgodnjo izgubo menstruacije počutijo defeminizirane. Menstruacija je zunanji znak tega, da ženska normalno funkcionira, da je rodno sposobna, seksualno zanimiva. Danes je ženska pri 40. letih še vedno v središču dogajanja, mnoge še načrtujejo nosečnost, zato je za take ženske izguba menstruacije tudi travmatična in se mi zdi, da jih to še bolj razočara kot mlade.

Kako lahko ženskam s prezgodnjo in zgodnjo menopavzo pomagate?

Umestno je nadomestno hormonsko zdravljenje. To naj bi po navodilih združenj ginekologov uporabljali pri ženskah s prezgodnjo in zgodnjo meno do starosti, ko nastopi fiziološka menopavza, pozneje pa kot ženske želijo. S tem se zaščitijo kosti, žilje, spomin, saj po menopavzi pride tudi do sprememb v osrednjem živčevju, ki povzročijo težave s koncentracijo, spominom, orientacijo, spremenljivo razpoloženje. Ta zdravila le deloma posnemajo celotno produkcijo hormonov jajčnika in dodajamo samo najnujnejše hormone, ki so potrebni za vzdrževanje menstruacijskega ciklusa. Nekatere ženske se kljub težavam ne odločijo za uporabo hormonov zaradi podatkov, da po petih letih uporabe hormonskega nadomestnega zdravljenja na tisoč uporabnic zboli osem žensk več za rakom na dojki kot pri neuporabnicah. Ker bi se lahko pojavnost raka enako povečala pri mladih ženskah, ki morajo prejemati hormonsko nadomestno zdravljenje več kot pet let, jim predlagamo, da pred začetkom zdravljenja opravijo mamografijo.

Kako so te težave povezane z uporabo hormonske kontracepcije?

Mnoge ženske še ne načrtujejo nosečnosti in uporabijo hormonska zaščitna sredstva. Pri tem ne vedo, da lahko jajčnik že propada, in ko prenehajo uporabljati hormonsko kontracepcijo, se menstruacija ne obnovi. Vsaj 10 odstotkov žensk s prezgodnjo menopavzo je takih, ki jim je hormonska kontracepcija zakrila to sliko. Če se pol leta po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije menstruacijski ciklus ne obnovi, je treba opraviti hormonske preiskave, da se ugotovi vzrok. Ni nujno, da gre za menopavzo, lahko gre za hormonske motnje in je v času uporabe kontracepcije prišlo do prekomernega spodbujanja izločanja hormona prolaktina, ki moti delovanje jajčnika in ovulacijo. A to znamo pozdraviti.