V maratonu je naslov slovenskega prvaka v svojem zadnjem nastopu v tekmovalni karieri osvojil Roman Kejžar (2:19,24), skupno je bil na 12. mestu. Za DP je bil drugi Anton Kosmač (2:27,33), skupno 15., mesto za njim pa je bil tretji v DP 16. Tadej Kaluža (2:36,22). Med atletinjami je na 42 km za državno prvenstvo zmagala Daneja Grandovec, slovenska rekorderka na 3000 m zapreke, skupno 11. (2:52,14). Trinajsta in druga v DP je bila Olja Bregar (3:07,06), mesto za njo pa je prišla v cilj Jana Strahinič (3:12,23).

Na rekordni izvedbi letošnjega maratona so bili zlasti med atletinjami doseženi zelo dobri časi tudi v mednarodnem merilu. Poleg Cheptonuijeve sta hitreje prejšnjega rekorda proge Helene Javornik iz leta 1998 (2:32,33) tekli še Ukrajinka Tatjana Filonjuk (2:26,55), zmagovalka ljubljanskega maratona leta 2007, in Etiopijka Kassa Selomie Getnet (2:31,15). V moški konkurenci je hitreje od dosedanjega rekorda proge Ukrajinca Aleksandra Sitkovskija iz leta 2007 (2:12,49) tekla prva šesterica. Le malo je manjkalo, da bi morali organizatorji plačati obljubljenih 20.000 evrov za tek pod 2:10,00; Biama je ta cilj zgrešil za 11 sekund, drugouvrščeni Moldavec Jaroslav Musinši za 15, tretji William Kwambai Kipchumba iz Kenije pa za 52. Kljub temu bo Biama Ljubljano zapustil bogatejši za 16.000 evrov; Cheptonuijeva je dobila 13.000 evrov.

Na največji športno rekreativni prireditvi v Sloveniji je bilo na različnih razdaljah prijavljenih rekordnih 19.194 tekačev v dveh dnevih. V polmaratonu na 21 km sta bila najboljša Slovenca Mitja Kosovelj (1:07,33) in Lucija Krkoč (1:18,29), na 10 km pa Boštjan Buč, slovenski rekorder na 3000 m zapreke (29,03), in Irena Vižintin (34,46).

Cheptonuijeva je dolgo tekla skupaj s Filonjukovo, v zadnjih kilometrih pa slednja ni mogla pospešiti sicer zelo hitrega ritma in Kenijka je prepričljivo zmagala. "Dolgo sem tekla skupaj z Ukrajinko, na koncu pa sem vendarle strla odpor tekmice. Vesela sem, ker sem krepko popravila osebni rekord in izkoristila tako dobro počutje kot tudi dobro progo in lepo vreme," je dejala Cheptonuijeva. Še več dela v boju za zmago je imel Biama, ki je v zadnjih 100 m le za tri sekunde ugnal Musinšija. "Zadnji del je bil zelo naporen, ker je bil Moldavec zelo hiter in tudi vztrajen. Dosegla sva dober čas, ker je bilo vreme lepo, proga pa dokaj lahka," je bil kratek Biama.

Kejžar kariero končal na ljubljanskih ulicah

V središču zanimanja pa je bil 42-letni Kejžar. Svojo dvajsetletno kariero je najboljši slovenski dolgoprogaš končal na ljubljanskih ulicah, na katerih je leta 1996 postavil prvi rekord proge (2:20,12), na ljubljanskem maratonu pa je zmagal še leta 2001. S tem po številu zmag deli prvo mesto z Ukrajincem Andrijem Naumovom (2002, 2003) in Joachimom Nshimirimanom iz Burundija (2004, 2006).

"Za današnjim dnem končujem dvajsetletno kariero. Nastopal bom sicer še na krajših razdaljah, vendar rekreativno, posvetil pa se bom tudi treniranju, če mi bodo dali za to priložnost. Dosegel sem zelo dober čas in sem s tem zadovoljen. Dokazal sem, da bi lahko še uspešno tekmoval, če bi imel urejene pogoje za vadbo in nastope. To je moja najboljša sezona v karieri po uspehih na velikih tekmovanjih in druga najboljša po časih; hitrejši sem bil v sezoni 2000. Trasa maratona je bila lažja, kot v preteklosti, zato so rekordi pričakovani," je pojasnil Kejžar.

Trenutno med slovenskimi tekmovalci po Kejžarjevem mnenju največ obetata Kosmač in Kosovelj. Slednji naj bi v prihodnjih letih zapolnil praznino po odhodu Kejžarja, vendar pa bi se moral v tem primeru posvetiti maratonom in jih zamenjati z gorskimi teki.

"V prihodnje se bom veliko bolj posvečal maratonom, nastopal bom le še na največjih tekmah v gorskih tekih. Moj glavni cilj v naslednjem obdobju je namreč nastop na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu. Načrtujem, da bom v spomladi prihodnje leto nastopil na maratonu v želji, da se približam normi in času 2:18. Prav zato se bom pred tem tri mesece načrtno pripravljal za ta nastop, ki ga bom verjetno opravil v Pragi. Tam bo tudi policijsko evropsko prvenstvo, sam pa sem član športne enote v slovenski policiji," je visoke načrte potrdil Kosovelj.

Ponovil je zmago na ljubljanskem polmaratonu izpred dveh let, zaostal za lanskim rekordom Kejžarja (1:05,47), pa obenem krepko porazil vse tekmece. Drugi je bil Robert Kotnik (Kronos, 1:11,20), tretji pa Tomaž Ferjančič (Nanos, 1:13,09).

"Zadnja ravnina je bila predolga"

V ženski konkurenci je med Slovenkami le Grandovčeva tekla pod tremi urami. "Bilo je več ravnin, kot v prejšnjih letih. Zadnja ravnina pred ciljem, dolga štiri kilometre, pa mi ni bila všeč. Bila je predolga. V naslednjih letih se bom bolj posvetila dolgim progam in maratonom. Že danes sem si želela teči hitreje, vendar pa mi tokrat ni uspelo, da bi se še bolj približala slovenskemu rekordu. V prvem krogu sem bila v skupini, saj so bili tedaj na poti še tekači na 42 kilometrov, pozneje pa sem morala nekaj časa teči tudi sama. Ritem v ospredju je bil prehiter, skupine zadaj pa prepočasne," je svoj peti nastop v maratonu opisala Grandovčeva. Osvojila je tretji državni naslov v maratonih po letu 2005 (Ljubljana) in 2006 (Radenci).

"Še dva dni pred tokratnim maratonom zaradi bolezni nisem vedel, če bom sposoben nastopiti. Zato od tekme nisem veliko pričakoval. Le na začetku sem bil v vodilni skupini tekačev na 42 km, potem pa ritma nisem več zmogel. Na koncu pa sem vseeno dosegel dober čas, ki je nedosegljiv skoraj vsem našim tekačem," je dodal Kosovelj. Zadovoljen je bil tudi s traso proge, ki jo je pohvalila tudi Krkočeva, ki je po drugem in tretjem mestu v Ljubljani dosegla prvo zmago.

"Prejšnji maratoni so bili zaradi vzponov v zadnjih desetih kilometrih zelo naporni. Tokrat pa je bila trasa speljana veliko bolj položno, poleg tega pa se je sončnemu vremenu pridružilo tudi brezvetrje. Navijanje je bilo ob progi izredno, poleg tega pa mi je k boljšemu izidi pomagalo tudi to, da sem tekla v večji skupini," je bila zadovoljna Krkočeva, katere glavna disciplina ostajajo gorski teki. Na 21 km je bila druga gorska kolesarka Tanja Žakelj (1:21,15), tretja pa Petra Šink (1:22,44).

Manjša višinska razlika in manj zavojev

Organizatorji prireditve so že lani obljubili, da bodo letos skušali tekmovanje pripraviti tako, da bo mogoče doseči rekord proge, kar jim je uspelo in so s tem maraton po času priključil srednji kategoriji v Evropi. Zato so spremenili traso proge, ki so jo speljali po širokih mestnih vpadnicah. Za 40 metrov so znižali višinsko razliko od lani, zmanjšali so število zavojev in privabili kopico zelo hitrih, predvsem afriških tekačev. Obenem jim je na roko šlo tudi vreme, ki je bilo sončno in se je povzpelo krepko prek deset stopinj Celzija.

Za največjo športno rekreativno prireditev v Sloveniji se je prijavilo skupaj skoraj 20.000 ljudi, od tega v nedeljo 1119 za maraton, 6308 za polmaraton, 5841 za tek na 9,2 kilometra, v soboto pa še 1785 otrok za lumpi tek, 1902 osnovnošolcev in 413 srednješolcev. Start in cilj sta bila že po tradiciji pred slovenskim parlamentom, kjer pa je navkljub velikemu parkirišču vse manj prostora za veliko množico tekačev, ki se vsako leto še povečuje. Gojko Zalokar, direktor organizacijskega odbora, je dejal, da bodo v naslednjih letih startno - ciljni prostor verjetno preselili na Gospodarsko razstavišče, traso proge, ki se je izkazala za "zadetek v polno", pa bodo ohranili.