Mosleyja, ki je na vrhu FIA od leta 1993, že od leta 1991 pa je bil predsednik FISA (takratne športne organizacije FIA), bi si lahko zapomnili predvsem po razcvetu formule 1 v času njegovega predsednikovanja, ali pa po uvedbi strogih varnostnih zahtev v vseh avtomobilističnih športih. Toda njegove dosežke na športnem področju so večkrat zasenčila dogajanja v zasebnem življenju. Škandal s prostitutkami in domnevno nacistično ozadje njegovih posteljnih užitkov iz lanskega leta zanesljivo ni prispeval k dvigu priljubljenosti 69-letnega Britanca. Zadnji žebelj v predsedniško krsto si je zabil sam; s predlaganimi spremembami v formuli 1, predvsem velikimi omejitvami proračunov ekip. Te se s spremembami niso strinjale, nekaj časa je formuli 1 grozil celo potop. Predlog sprememb so umaknili, nato pa je Mosley napovedal, da se na letošnjih volitvah ne bo potegoval še za en mandat. Po prvi izvolitvi so Mosleyja na predsedniškem mestu potrdili še trikrat, v letih 1997, 2001 in 2005.

V naslednjih štirih letih bo tako na vrhu avtomobilistične organizacije novo ime. Po mnenju poznavalcev ima precejšnjo prednost Jean Todt, nekdanji vodja Ferrarijevega moštva formule 1, ki je v časih Michaela Schumacherja dosegel vse, kar je v tem športu mogoče doseči, izkušnje pa ima tudi z dolgoletnim vodenjem Peugeotovega moštva v reliju. V avtomobilizmu je že od leta 1966. Njegov tekmec prihaja prav iz sveta relija, nekdanji svetovni prvak in štirikratni zmagovalec Dakarja Ari Vatanen pa je že desetletje dejaven politik in je tudi član evropskega parlamenta. Največje športne uspehe je dosegel leta 1991 z naslovom svetovnega prvaka ter v letih 1987, 1989, 1990 in 1991 z zmagami na najtežjem vzdržljivostnem reliju na svetu.

V petek bo na sedežu FIA na skupščini glasovalo 221 predstavnikov avtomobilističnih organizacij iz 132 držav. V prvem krogu mora eden od kandidatov za zmago dobiti absolutno večino, v morebitnem drugem pa bo nato zadostovala navadna večina.