Žirija (N. Grafenauer, I. Simonovič, A. Šteger, T. Toporišič, A. Medved) je svojo odločitev utemeljila s pesnikovim "dobro zastavljenim konceptom skupnosti in enosti". Pravijo, da se njegova poezija v bralce vtihotapi kot posebna vrsta "dogodka", ki prek spominjanj in pričakovanj novih okušanj sveta vzpostavlja lasten tok resnice.