Na Arsu so problem s krokarji kot povzročitelji škode zaznali že v letu 2005, ko se je začel uveljavljati prenovljen odškodninski sistem. Število zahtevkov je iz leta v leto naraščalo. V naslednjih letih je bilo prepoznano tudi dejstvo, da se na posameznih pašnikih škodni dogodki vrstijo iz tedna v teden, kar pomeni da so posamezni rejci prijavili tudi 20, 30 in več škodnih dogodkov ter uveljavljali odškodnine tudi do višine 7000 evrov na kmetijsko gospodarstvo.

Pri pregledu strokovnih člankov je bilo ugotovljeno, da so tudi tuji raziskovalci ugotavljali, kolikšna je verjetnost, da bi škodo na domačih živalih povzročali krokarji, so v sporočilu za javnost še pojasnili na Arsu. Kot so izpostavili, pozitivnih rezultatov niso zasledili. Pri primerjavi odškodninskih sistemov po svetu tudi ni bilo ugotovljeno, da bi katera država izplačevala odškodnine za škodo, ki naj bi jo povzročili krokarji.

Z namenom pridobitve aktualnih podatkov tako o oceni velikosti populacije krokarja v Sloveniji kot razporeditvi živali v prostoru v povezavi z viri hrane in priprave strokovnih podlag za upravljanje s populacijo krokarja v Sloveniji je bila v skladu z zakonom o javnih naročilih oddana v izvedbo projektna naloga Krokar (Corvus corax).

Rejci drobnice so v obdobju 2005 do 2008 na Arso večkrat naslavljali vprašanja, na kakšen način obvarovati drobnico pred izgubami, ki jih povzročajo krokarji. Prav zaradi navedene problematike je bil del projektne naloge namenjen pridobitvi smernic za izvajanje učinkovitega preprečevanja škode v kmetijstvu, ki so nastale na podlagi poročil o poteku opazovanj in predstavljajo pomemben del študije, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za biologijo.

Študija Nacionalnega inštituta za biologijo temelji tako na literaturnih podatkih in rezultatih že izvedenih raziskav interakcij med krokarji in živino v tujini, kot tudi na podlagi neposrednih opazovanj, ki so jih raziskovalci inštituta opravili v okviru študije. Avtorji študije so priznani strokovnjaki s področja biologije in ekologije živali z domačimi in tujimi strokovnimi referencami, so poudarili na Arsu. Vsa v študiji uporabljena strokovna in znanstvena literatura je navedena med viri, tako da so navedbe preverljive. Arso na podlagi navedenega meni, da je študija strokovna in ustrezna, zato jo kot strokovno podlago uporablja tudi pri odločanju o odškodninskih zahtevkih.

Arso je za odškodninske zahtevke, ki so bili prejeti do 1. januarja letos in v katerih je bil kot povzročitelj škode naveden krokar in predmet škode domače živali, izplačala vse odškodnine in pri reševanju odločala v skladu s strokovnim mnenjem pooblaščencev Zavoda za gozdove Slovenije, da na podlagi ogledov in zbranih materialnih dejstev, kot so izkljuvane oči, izvlečeno črevo ipd. nedvoumno potrjujejo, da je povzročitelj škode na domačih živalih krokar.

"Po pregledu zaključnega poročila študije to ni bilo več mogoče, saj iz zaključkov nedvoumno izhaja, da gre za sledove prisotnosti krokarjev, nikakor pa se na tej osnovi ne more zaključiti, da so bili krokarji vzrok smrti živali," so izpostavili na Arsu.

Arso že od uvedbe prenovljenega odškodninskega sistema zavrača vse odškodninske zahtevke v primeru, da povzročitelj škode ni nedvoumno prepoznan. V odškodninskem sistemu je zelo jasna razdelitev posameznih nalog. Naloge pooblaščenca v skladu z zakonom o ohranjanju narave opravlja Zavod za gozdove Slovenije, kar v praksi pomeni izpolnjevanje zapisnikov na terenu, v katerih navedejo vsa materialna dejstva, ki so pomembna za odločanje.

O pravici do odškodnine in njeni višini pa v vsakem posameznem primeru odloča Arso, s čimer je v postopku ocenjevanja škode seznanjen vsak oškodovanec, še preden podpiše zapisnik. Kljub navedbam, da je razlog zavrnitev pomanjkanje finančnih sredstev, te Arso zavrača. "V reševanju je še več kot 400 odškodninskih zahtevkov, ki bodo izplačani takoj, ko bo to mogoče. Višina zahtevanih odškodnin je nekajkrat višja od vsote, ki se je uveljavljala v zavrnjenih zahtevkih in problema s pomanjkanjem finančnih sredstev ni bistveno omilila," so še pojasnili na Arsu.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sredo opozorila na problem neplačevanja škod po krokarju. Pri tem je izrazila protest proti izmikanju države od odškodninske odgovornosti in poziva kmetijsko ter okoljsko ministrstvo, da ponovno proučita upravičenost zahtevkov po krokarju in zagotovita zadosten obseg sredstev za izplačilo ter ocenjevanje škod.