Tako je bil poleg poslanca SDS Pavla Ruparja največkrat obravnavani Zmago Jelinčič med drugim dvakrat obtožen nasilništva, enkrat pomoči pri poskusu umora in poškodovanja tuje stvari. Ruparja so obravnavali tudi zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim sredstvom, ko naj bi sosedu grozil z obcestnim snežnim kolom.

Zaradi suma povzročitve lahke telesne poškodbe je bil enkrat na sodišču tudi predsednik SDS Janez Janša, zaradi grdega ravnanja pa tudi poslanka SD Jerca Mrzel. V nobenem od teh primerov državni zbor imunitete ni priznal. Tudi Jožefu Kocuvanu (SKD) zaradi suma izdaje nekritega čeka ne, enako pa ne njegovi poslanski kolegici Jani Primožič in Jelku Kacinu (LDS), ki sta bila obtožena ogrožanja javnega prometa oziroma povzročitve prometne nesreče.

Po drugi strani je zbor priznal imuniteto Jožetu Pučniku in mu leta 1995 zaradi tožbe obrekovanja ni bilo treba pred sodišče. Podobno ugodno se je tri leta prej razpletlo Igorju Bavčarju (LDS), pa Ivu Hvalici (SDS) in še nekaterim. Na precej različna merila pri glasovanju o imuniteti kaže primer iz leta 1995, ko so imuniteto zaradi žaljive obdolžitve priznali Lojzetu Peterletu, Marjanu Podobniku, ki so ga tožili za enako kaznivo dejanje, pa imunitete niso priznali. V zadnjih letih državni zbor imuniteto toženemu poslancu izglasuje le še izjemoma. Zadnjič se je to zgodilo na začetku prejšnjega mandata, ko je imuniteto dobil Zmago Jelinčič zaradi tožbe za poškodovanje tuje stvari. Letos je državni zbor o imuniteti odločal štirikrat in se v nobenem primeru ni odločil za podelitev.

Ne glede na vse bolj redko priznavanje imunitete pa predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos državnemu zboru predlaga, naj sprejme usmeritve, ki bi možnosti podeljevanja imunitete, zlasti v primerih suma mednarodne korupcije, še bolj zožile. Nekaj podobnega je na pobudo mednarodne organizacije za preprečevanje korupcije (GRECO) predlagal že predsedniku državnega zbora v prejšnjem mandatu Francetu Cukjatiju, vendar ni bilo nobenega odziva. Tokrat je Kosovo novo pobudo na dnevni red uvrstila mandatno-volilna komisija.

Drago Kos predlaga, da bi imuniteto obtoženim poslancem priznali le takrat, ko bi moral biti poslanec zaradi kaznivega dejanja priprt in tako ne bi mogel opravljati svojega dela. V drugih primerih pa naj bi imuniteto praviloma zavračali in dovolili začetek kazenskega postopka zoper osumljenega poslanca. Še posebej naj bi imunitete poslancem ne priznavali, če bi bil poslanec osumljen kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila ter zoper varnost države in njene ustavne ureditve. Kos tudi za priznanje sodniške imunitete predlaga, da je ne bi podeljevali, razen v primerih, ko bi sodni svet menil, da obstajajo posebni razlogi za podelitev oziroma priznanje imunitete za obtoženega sodnika.