Vlasta Cah ŽerovnikFoto: Stane Jerko

Mama in hči, pevki. Temperamentni, kot se za Primorke spodobi. Dolgolaski. Če bi imeli enako barvo las, bi si bili na las podobni.

Elda Viler in Ana Dežman.

Prvi oktobrski dan, kava v eni izmed ljubljanskih slaščičarn in klepet v troje, ki se je po žensko prijetno zavlekel.

Elda, leta 1991 ste se zarekli, da ne boste nikoli več zapeli niti enega tona, čeprav ste živeli za petje, ustvarili nesmrtne pesmi, kot so Ti si moja ljubezen, Zlati prah imaš v očeh, Lastovka, pa kdo bi jih našteval, preveč nepozabnih vokalnih mojstrovin ste ustvarili.

"Res, po osamosvojitvi Slovenije mi je ministrstvo za kulturo odvzelo status samostojnega umetnika z obrazložitvijo, da nimam dovolj sodobnega izraza pri svoji glasbi, čeprav sem takrat ogromno pela, snemala sem nove pesmi, ki jih je avtoriziral Ati Soss. Vse so bile zbrisane, pozabljene, preden so prišle med ljudi. Ta nedoumljiva krivica me je skoraj pokopala, kar je vplivalo na celotno družino."

Ana, se vi spominjate tega?

"Naj povem le to, da je isto leto, ko ga je mama izgubila, status samostojnih umetnikov pridobila skupina Trinajsto prase…"

Na srečo se je pri vas pregovor "nikoli ne reci nikoli" obrnil v prekrasno zgodbo, ki se je zgodila letos junija v obliki veličastnega koncerta v Križankah, posvečenega 50-letnici vašega prvega pevskega nastopa. Kakšni so občutki?

"Noč pred koncertom sem v postelji prebedela, preveč čustev, vsega se je nabralo. Minuto pred odhodom na oder sem zmolila avemarijo, ki sem jo prvo tudi zapela. Sicer je bilo v garderobi vse narobe, napovedali so me že, jaz pa sem bila zafecljana v podlogo obleke in zataknjena za verižico. No, potem sem nekaj improvizirala in z broško reševala tisto, kar je nekam drselo. Potem je steklo in bilo prekrasno. Pravkar sem izdala DVD in dvojni CD, posneta na tem koncertu. Gor so tudi tiste stare neobjavljene pesmi."

Ana, tudi vi pojete od otroštva, bili ste med maminimi gosti kot pevka. Ne skrivate opernih ambicij, saj intenzivno delate v tej smeri.

"Pod mentorstvom prof. Alenke Slokar Bajc sem začela dosegati vidnejše rezultate, se nato udeležila nekaj pevskih seminarjev in obiskovala mednarodno poletno operno akademijo v Salzburgu. Ja, intenzivno delamo in za nami je že prva komična operna predstava W. A. Mozarta, Cosi fan tutte, z njo pa moja prva solistična vloga, ki mi je v neizmeren užitek. Želje in ambicije so velike ter povezane oziroma odvisne od posluha pristojnih."

Kakšni so trenutki, ko nista pevki, temveč le ženski? S čim si polnita energetske baterije, skrbita za svojo urejenost?

ELDA: "Na Šmarno goro sicer ne hodim več pogosto, ker me boli koleno, ampak psa pa še pridno sprehajam. Tudi kakšno telenovelo rada pogledam. Ne zaradi vsebine, všeč mi je opazovati obleke, opremo stanovanj. Rada se lepo oblečem in naličim. Moja nona je živela 105 let in do smrti se je rada lepo oblačila. Ko ženska izgubi veselje do lepega oblačenja in urejenega videza, je konec z njo."

ANA: "Zelo rada tečem po gozdu, tam se mi v tišini misli najbolj zbistrijo. Sicer sem pa večkrat jaz tista, ki mamo spravim iz hiše, uživava v nakupovanju ali samo gledanju oblačil, tudi obisk frizerja je svojstvena sprostitev."

Obe sta dolgolaski, le barvi las imata različni. Nekatere ženske, kar žal videvamo tudi po naših ulicah, so prepričane, da so kratki lasje bolj praktični, da je starejša ženska videti s kratko pristriženimi lasmi mlajša kot z dolgimi.

ELDA: "Prav imate, to je neumnost! Dolgi lasje so mladostnejši, pa še lažje se negujejo. Pri kratkih moraš biti več pri frizerju, dolge preprosto, ko nimaš časa za frizerja, spneš v figo, pa si urejen. Pred leti sem si pobarvala lase na svetlo. Svetli lasje naredijo starejši obraz mlajši."

ANA: "Se strinjam z mamo, dolgi lasje so bolj ženstveni, vendar s kratkimi lahko dosežeš različne pričeske, kar posledično pomeni več dela in pogostejši obisk pri frizerju. Res pa je, da črni lasje starejšo žensko še bolj postarajo."

Kako ste povezani kot družina?

ELDA: "Veliko se pogovarjamo o minljivosti življenja, o tem, kako ga je treba vrednotiti in se ne obremenjevati zaradi nepomembnih malenkosti. Široka življenjska slika pri ljudeh se mi zdi pravi dar."