Njegova odločitev ni bila težavna. Rudi Kronovšek namreč sodi med pionirje na tem področju izdelave toplotnih črpalk v Sloveniji in že leta 1975 je z mag. Obersnujem na inštitutu Zoran Rant sodeloval pri začetkih tovrstnih projektov v Sloveniji. Kljub temu, da sta dve veliki slovenski podjetji, LTH in Gorenje, v osemdesetih letih začeli, že desetletje pozneje pa končali proizvodnjo toplotnih črpalk, je bil prepričan, da s takim programom lahko uspe.

V prvih letih so v Termo-tehniki izdelovali izključno toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode, pa še te večinoma za znanega kupca - Lentherm iz Lenarta, kar podjetju ni omogočalo želenega razvoja. Pot uspehase je začela z odločitvijo za prodor na trg z lastno znamko. Promet podjetja se je odtlej vsako leto najmanj podvojil, prav tako pa se je hitro povečevalo tudi število zaposlenih. V letih 2003 do 2004 je Termo-tehnika pridobila dva velika kupca za svoje toplotne črpalke - slovensko Gorenje in avstrijski Austria Email. Zahtevna kupca sta Termo-tehniko postavila pred nov izziv - veliko bolj se je bilo treba posvetiti razvoju, varnosti, preskušanju in oblikovanju izdelkov, za kar je podjetje potrebovalo tudi zunanjo pomoč.

To je bila pravilna usmeritev, saj so danes njihovi izdelki po tehničnih lastnostih, učinkovitosti, dizajnu in varnosti popolnoma enakovredni izdelkom priznanih evropskih proizvajalcev (Viessman, Dimplex, Danfoss itn.). Zaradi odličnosti izdelkov, urejenosti tehnične dokumentacije, dobro opremljenega preizkuševališča in visoke odzivnosti servisne službe je bila Termo-tehnika leta 2007 kot edini slovenski proizvajalec toplotnih črpalk sprejeta v združenje proizvajalcev toplotnih črpalk BWP s sedežem v Berlinu. Lanskoletno srebrno odlikovanje, ki ga je podjetje prejelo na MOS 2008 za toplotno črpalko z rekuperacijo toplote, in letošnji obrtniški ceh za hibridno toplotno črpalko za ogrevanje hiš tako le dokazujeta nadaljevanje neutrudnega razvojno-raziskovalnega dela. S temi dosežki podjetja so seznanjeni tudi srednje- in visokošolski centri iz celjskega ter republiškega območja, ki mu radi pošiljajo študente na prakso ali se dogovorijo za strokovne ekskurzije.

A ne gre vse brez težav, na poti uspeha so tudi ovire. Letos so tako v Termo-tehniki veliko časa namenili boju z nelojalno konkurenco, ki prodira na slovenski trg. Nekakovostne kitajske toplotne črpalke npr. pri določenih temperaturnih razmerah porabijo več energije kot električni grelnik, a prodajalce, ki jim z agresivno prodajo in zavajajočimi podatki uspeva pridobivati kupce, žal ne ustavi niti inšpekcija. Po drugi strani se proizvajalci toplotnih črpalk čutijo zapostavljene tudi v primerjavi s ponudniki naprav za ogrevanje z biomaso, solarnih sistemov ali fotovoltaike. Država te subvencionira, toplotne črpalke pa praviloma ne. Rudi Kronovšek tako ne razume, zakaj je v Sloveniji kWh električne energije, pridobljena z energijo sonca, vredna kar 0,4 evra, kar je štirikrat več od tržne cene elektrike, kWh električne energije, privarčevana s toplotno črpalko, pa si ne zasluži niti simbolične subvencije. Meni, da je to huda napaka naše vlade na področju izrabe obnovljivih virov energije.