Višje sodišče je namreč zavrnilo izdajo začasne odredbe zoper Dnevnik, s katero je okrajno sodišče v Ljubljani v začetku avgusta časniku omejilo poročanje o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela in tako postal eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško ter prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja in časopisnih hiš Delo in Večer. Okrajno sodišče je, kot je znano, našemu časopisu prepovedalo pisati v kontekstu, ki bi vzbujal dvom v Ceranija in zmanjševal zaupanje v poštenost njegovega dela.
"Višje sodišče je v celoti potrdilo naša stališča," je poudaril odvetnik Emil Zakonjšek, ki zastopa Dnevnik. Sodišče je po njegovih besedah ugotovilo, da ni šlo ne za žalitev ne za poseg v osebnostne pravice Ceranija, ki bi zahtevale izdajo začasne odredbe, pač pa je sodišče pritrdilo, da bi taka začasna odredba pomenila ogrožanje svobode obveščanja.
Cerani napoveduje pritožbo
V Odvetniški pisarni Zidar & Klemenčič, ki zastopa Ceranija, pa so v izjavi za javnost zapisali, da se je višje sodišče postavilo na stališče, da je pisanje, zaradi katerega je bila vložena začasna odredba, ne glede na to, ali je resnično ali neresnično, žaljivo ali ne, dopustno in v interesu javnosti. "Sodišče je vsebino pisanja obravnavalo kot vrednostne sodbe, pri čemer iz zapisov jasno izhaja, da gre za izjave o dejstvih," so še opozorili v odvetniški pisarni, kjer so tudi prepričani, da je višje sodišče v tem primeru odstopilo od sedaj veljavne sodne prakse.
Cerani in odvetniška pisarna se s tako odločitvijo ne strinjata, italijanski poslovnež bo zato izkoristil vsa pravna sredstva, s katerimi bo "poskušal zaščititi svoj ugled in dobro ime pred nedopustnimi in neutemeljenimi napadi". Odvetnik Emil Zakonjšek pa je poudaril, da v tem postopku za izdajo začasne odredbe zoper odločbo višjega sodišča ni pravnega sredstva.
Ključna je pravica javnosti
Cerani je v zahtevi za začasno odredbo zatrjeval, da je Dnevnik s svojimi zapisi posegel v njegovo čast in dobro ime. Višje sodišče pa je v svoji odločbi poudarilo, da posameznikova osebnostna pravica gotovo ne more iti tako daleč, da bi lahko zahteval, naj se ga v javnosti ne omenja. "Njegova osebnostna pravica tudi ne more iti tako daleč, da bi si lahko izbral, kako naj se ga v javnosti omenja," je še zapisalo višje sodišče.
Stališče okrajnega sodišča, da so sporni zapisi o Ceranijevem poslovnem udejstvovanju objektivno žaljivi in zato nedopustni, tudi če bi šlo za resnične informacije, je, kot je ugotovilo višje sodišče, napačno. Pomembno je namreč, da je Dnevnik poročal o za javnost pomembni in "trenutno zelo aktualni" temi, o kateri sme in mora poročati vseobsežno, tudi s podatki o preteklem Ceranijevem ravnanju. Sodišče je tudi pritrdilo Dnevniku, da posledic izdane začasne odredbe ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bo mogoče odpraviti. Poročanje o za javnost pomembnih vprašanjih s področja gospodarstva je namreč aktualno v tem trenutku. "Malo verjetno je, da bo vprašanje aktualno tudi še takrat, ko bo postopek o glavni stvari pravnomočno zaključen," je ugotovilo višje sodišče.
Poleg pravice medijev do svobode izražanja je po mnenju sodišča ključna tudi pravica javnosti do sprejemanja informacij, za katere ni nujno, da so prijetne, sprejete pozitivno, z odobravanjem javnosti, kot nežaljive in nepomembne. "Dopustno je tudi pisanje, ki karikira s pretiravanjem in celo provokacijo. Gre za zahteve pluralizma, tolerance in odprtosti duha, brez katerih ni demokratične družbe," je v obrazložitvi navedlo višje sodišče.
"Dobljena le ena bitka"
Strokovnjak za medijsko pravo dr. Jurij Žurej pozdravlja odločitev višjega sodišče, ki je po njegovem pri presoji ustrezno upoštevalo tudi odnos med svobodo izražanja in varstvom pravic drugih. "To je za pravno prakso zelo pomembna odločitev, ki vodi v pravo smer," še ocenjuje Žurej.
Z razpletom v zadevi Cerani so zadovoljni tudi v Društvu novinarjev Slovenije. "Kakor smo bili presenečeni nad odločitvijo prvostopenjskega sodišča, smo toliko bolj zadovoljni s tokratno vsebino sodbe, predvsem z njeno vsebinsko dovršenostjo in razumevanjem pomena, ravnanja in odgovornosti medijev," je dejal predsednik društva Gregor Repovž. Odločitev sodišča so pozdravili tudi v Združenju novinarjev in publicistov. "To je le ena bitka, ki je dobljena, saj je takih začasnih odredb še kar nekaj. Upam, da bo ta rešitev služila kot dober primer za naprej in da se podobni primeri ne bodo več dogajali," je poudaril predsednik združenja Igor Kršinar.
