Predsednik, več kot pol leta ste že na čelu hokejske zveze. Po kakšnem morju pluje slovenski hokej?

Iluzorno je pričakovati, da bi šlo vedno vse po načrtih. Dela imamo veliko, največji uspeh pa je ta, da smo uspeli pospraviti stvari iz preteklosti. Z veseljem lahko povem, da bo ta teden po dolgem času račun HZS spet sproščen, kar je pogoj za naše delovanje. Še vedno imamo zelo ambiciozne načrte, je pa vse povezano z denarjem. V zadnjem obdobju nam je bila v veliko pomoč Mednarodna hokejska organizacija (IIHF), pa tudi upniki so bili zelo potrpežljivi. Sanacija torej poteka po načrtih, kar potrjuje tudi dejstvo, da po dolgem času spet poslujemo z dobičkom. Sanacijska skupina, čeprav jo sestavljamo amaterji, je vredna zaupanja.

Iz vaših besed lahko razberemo, da tako uspešnega obdobja niste pričakovali. Lahko govorimo o presežku?

Ne. Naš dolg je bil uradno 1.200.000 evrov, ta hip ga je še za okoli 400.000 evrov. Zadeva še ni rešena. Ker imamo velike ambicije, ki so povezane s tekmovanji, moramo zagotoviti nov denar. V glavi imam še vedno številko milijon, čeprav se dolgovi znižujejo. Sanacija zveze ni kot sanacija tovarne, ko odpustiš delavce… Mi moramo nadaljevati s tekmovanji in to uspešno. Prvič v zgodovini imamo petletni načrt z mladimi, kar je spet povezano s stroški, vendar na mladih moramo graditi prihodnost.

Še pred letom dni nazaj so si funkcionarji na HZS iz dneva v dan metali polena pod noge in s prstom kazali eden na drugega, vi pa ste temu naredili konec.

To je pač del naše folklore. Hokej izven naše organizacije nikdar ni imel sovražnikov in nasprotnikov, saj so bili vsi ti vselej med nami. Vedno pravim, da so vse poti v pekel tlakovane z dobrimi nameni. Sam sem šel čez vso to kalvarijo. Na grbi sem imel pet ovadb, na vratih davčno inšpekcijo, a niso nič ugotovili. Mi smo z novim predsedstvom uspeli priti do tega, da se končno spet pogovarjamo o hokeju. Ni cilj, da se vseskozi obtožujemo, si očitamo… Nikoli ni idealno, ampak gre za razumevanje demokracije in nenazadnje za stvar kompromisa.

Ko sva imela nazadnje daljši intervju, ste dejali, da je Brane Terglav škodljiv za zvezo, Janez Sodržnik pa prefinjen. Je opozicija, ki je bila še pred pol leta glasna, zdaj utihnila?

Težko je oceniti, kaj se poraja v njihovih glavah. Nekateri še vedno vztrajno čakajo na priložnost, da se bo zgodilo kaj nerodnega in bodo lahko spet povzdignili glas. Mi se s tem resnično ne ukvarjamo, saj vlada dobra in kreativna atmosfera. Je pa tudi res, da dokler dobro delaš, to ni neka posebna vest. Tudi za vas, kajne?

No, mi vsekakor radi slišimo dobre novice. Nam boste povedali še eno, če vas vprašamo o sodelovanju s Slohokejem, družbo, s katero v začetku leta niste imeli stikov?

To smo uredili s franšizno pogodbo. Po strokovni plati sodelovanje dobro teče. Sam sem imel sicer nekaj očitkov, češ da smo zahtevali (pre)majhne pravice, vendar boljše je, da stvari tečejo in da znesek ni pretirano visok. Ta se namreč slej ko prej prenese na klube, kar ni v našem interesu, sploh v teh časih ne.

Spomladi ste govorili o SP elitne divizije, ki bi ga Slovenija lahko gostila leta 2016. Je zadeva še aktualna?

Veliko je odvisno od objektov, vsekakor pa to postaja vse bolj resen cilj. Pogovarjal sem se z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki mi je zagotovil, da bo v dveh letih Tivoli obnovljen, dvorana v Stožicah pa zgrajena. Če bo temu tako, bomo prihodnje leto na kongresu v Nemčiji kandidirali in najavili svojo kandidaturo. Zdi se mi, da Slovenija realno gledano lahko gosti hokejsko elito.

Bi bilo prvenstvo le v Ljubljani?

V osnovi naj bi bila gostitelja Ljubljana in Jesenice, vendar je veliko povezano od obnove dvorane na Gorenjskem, ki še zdaleč ni nared. Vse je sestavljeno iz tega, da postanemo stalni član elitne hokejske divizije. Pripravlja se tudi nov sistem tekmovanja, predvsem v nižjih divizijah. Različic je veliko in po vsej verjetnosti bo ena sprejeta še letos.

Ker veliko potujete, se z vodilnimi možmi v hokejskih krogih večkrat pogovarjate o stanju v Sloveniji. O čem vse nanese beseda?

Predsednik IIHF Rene Fasel mi je nedolgo nazaj rekel, naj se ne sekiram preveč, saj so tudi oni (Švicarji, op. p.) sedemkrat izpadli iz skupine A. Vsekakor je ugled naše reprezentance v tujini precej večji kot doma, saj vedo, v kakšnih razmerah delujemo. Priznavajo nas za regionalno silo na področju nekdanje Jugoslavije in deloma tudi centralne Evrope. Mene neuspeh v Vilni ne boli preveč, je pa velika škoda, da smo v Hannovru zapravili priložnost za uvrstitev na olimpijske igre. Nemci so bili slabi, Avstrijci tudi, mi pa z glavami nekje drugje…

Kljub temu se je Slovenija iz zadnjih dveh tekmovanj verjetno nekaj naučila. Zdaj imajo reprezentanti pred SP skupine B v Ljubljani recimo vsaj selektorja, čemur še mesec dni pred potjo v Hannover ni bilo tako.

Mi se iz napak zelo počasi kaj naučimo, so pa nekatere stvari bolj jasne, tako kot ste rekli. Ve se, da sta v članski reprezentanci John Harrington in Dany Gelinas, pa še marsikaj drugega. Novembra bomo denimo odšli na turnir na Madžarsko, kjer bodo poleg nas in domače izbrane vrste sodelovali še Hrvati in Italijani, februarja pa se bomo v družbi Japoncev, Kazahstancev in Dancev mudili v Tokiu. Zakaj se stvari tako hitro urejajo? Moja avtoriteta je zdaj bistveno večja kot v prvem obdobju na predsedniški funkciji. Na srečo smo imeli takrat uspehe, vendar včasih se za dobrimi rezultati skrivajo tudi slabosti. Naša organizacija in finančna plat še nedolgo nazaj nista bili premosorazmerni z uspehi. V preteklosti sem dobil veliko izkušenj, imam tudi ogromno vez in poznanstev po svetu. Lahko rečem, da sem malce bolj moder kot nekdaj. Veliko mi pomeni tudi to, da me podpirajo vsi klubi.

Mar tega niste pričakovali pred izvolitvijo?

Ne. Vedel sem le, da bom izvoljen.

Pa boste ne glede na vse, kar se bo zgodilo aprila v Tivoliju, ostali na položaju?

Zagotovo. V primeru neuspeha bi bila to tudi moja dolžnost. Sanacija je praktično končana, zdaj moramo imeti stvari le še pod nadzorom. Moramo vedeti, da v blagajni nikoli ne bomo imeli dveh milijonov evrov. Ne sme se nam več zgoditi, da bo vsaka reprezentančna akcija pomenila šok za zvezo. Če povem po pravici, se čutim prestarega za predsedniško mesto. To je položaj za mlade ljudi.

Imate že v mislih vašega naslednika?

Imam. Ne le jaz, vsi na zvezi ga imamo, vendar ne smemo izdati njegovega imena, saj je proces še vedno v teku.

Najbrž prihaja s področja gospodarstva?

Da. Hkrati je tudi prijatelj športa, boste pa med prvimi, ki vam bomo zaupali njegovo ime.