Po Žbogarjevih besedah so se včeraj pogovarjali na podlagi drugega Rehnovega predloga sporazuma, a s spremenjeno časovnico. Kaj točno to pomeni, ni želel razkriti. Naši viri pravijo, da je hrvaško stran zmotil najnovejši slovenski predlog, po katerem bi arbitrom delo omejili na tri leta. Sodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško naj bi torej arbitražno sodišče objavilo v treh letih. Po mnenju nekaterih naj bi bil to dokaj razumen rok, bojazni, da bi v tem primeru Hrvaška v EU vstopila še pred rešitvijo mejnega spora s Slovenijo, pa naj ne bi bilo, saj ima še vrsto nerešenih zadev. Nekaterih pogajalskih poglavij za vstop v EU namreč sploh še ni odprla, tista, ki so zaprta, so zaprta le začasno, poleg tega je slišati, da bo na Nizozemskem referendum o vstopu Hrvaške v EU zaradi njenega slabega sodelovanja s haaškim sodiščem za vojne zločine. Irska ima referendum o vstopu novih članic v EU tako ali tako predpisan z zakonom, referendum se obeta tudi v Sloveniji... Vse to bo, pravijo naši sogovorniki, odmikalo hrvaško včlanitev v EU.

Slovenija ne bo več dežurni krivec

Včeraj so imeli pogajalci na mizi drugi Rehnov predlog sporazuma o načinu reševanja mejnega vprašanja, nekaj "malenkosti" v njem naj bi še ostalo odprtih, zato je podpis sporazuma po napovedih mogoče pričakovati kmalu. Tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je ocenil, da bo za podpis dokumenta - za kaj takega Hrvaška včeraj ni imela mandata - najverjetneje zadostovalo le še eno srečanje. "Mi se gibljemo v sklopih, kot so bili potrjeni v državnem zboru," pa je ob tem pojasnil Samuel Žbogar in dodal, da mora biti tudi končni dogovor tak, da ne bo treba slovenskim pogajalcem stališča znova preverjati v državnem zboru.

Glede hrvaških pogajanj za vstop v EU Slovenija še vedno ohranja pridržke pri treh poglavjih (ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika), ki pa niso povezana z mejo. Žbogar je dejal, da naj bi tudi tu probleme kmalu rešili. Naša država je na pristopnih pogajanjih EU s Hrvaško k vsem poglavjem, ki so bila včeraj odprta oziroma zaprta, priložila svojo izjavo o zaščiti interesov. K trem je priložila tudi enostranske izjave, ki se nanašajo na konkretna vprašanja. Gre za izjave k poglavjem o prostem pretoku kapitala (izjava se nanaša na vprašanje diskriminatorne obravnave pravnih oseb, ki vstopajo na hrvaški trg, in poziva k uresničevanju sporazuma o nasledstvu glede deviznih depozitov), varnosti živil, veterinarski in fitosanitarni politiki (kranjska čebela in njena avtohtonost) ter vseevropskih omrežjih (o mednarodni celinski vodni plovni poti reke Save, ki je deloma na slovenskem, deloma na hrvaškem ozemlju).

Pahor in Kosorjeva 20. oktobra znova skupaj

Hrvaška ima odprtih 28 poglavij od 33, o katerih se pogaja, zaprla pa jih je 12. Gordan Jandroković si zelo želi, da bi odprla še dve, kjer obstajajo pridržki bodisi od evropske komisije bodisi od držav članic. Gre za konkurenco (problem ladjedelnic) in pravosodje ter temeljne pravice (sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije).

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je bil včeraj zelo dobre volje in je nenehno ponavljal, kakšen preboj da je bil dosežen. Dejal je, da je jasno, da je Hrvaška dosegla napredek v tem letu, če je prišlo do premika pri enajstih poglavjih.

A je hkrati opozoril na "domačo nalogo" Hrvaške na problematičnih področjih in dejal, da bo več o tem zapisano v poročilu o hrvaškem napredku, ki ga bo objavil 14. oktobra.

Premier Borut Pahor je včeraj ob robu obiska v Črni gori za slovenske medije povedal, da je za 20. oktober v Zagrebu načrtovan velik poslovni forum, ob robu katerega se bo predvidoma sešel tudi s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Glede nadaljevanja pogajanj s Hrvaško o meji pa je dejal, da je vse potekalo v skladu s pričakovanji, in dodal, da je tudi Kosorjeva že dobila mandat za podpis sporazuma.