Hrvaška kljub številnim pozivom tako Slovenije kot evropske komisije cepljenja še vedno ni uvedla, to pa naj bi bil glavni vzrok za lanski razmah stekline tudi pri nas, saj se bolne živali praviloma pojavljajo v krajih ob hrvaški meji. Po neuradnih podatkih naj bi Hrvati samo leta 2008 potrdili več kot 1000 primerov stekline, v Sloveniji pa smo imeli blizu meje s Hrvaško lani s steklino okuženih 55 živali (51 lisic, dva jazbeca, enega psa in eno kobilo), pred tem pa (od leta 1995, odkar vabe za lisice dvakrat na leto odlagajo z letali) le od dva do tri primere na leto.
Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravstveno varstvo in zaščito živali na Vursu, meni, da bi bila slika glede stekline tudi pri nas bistveno boljša, če bi Hrvati uvedli cepljenje, po napovedih predstavnikov evropske komisije pa naj bi se to prihodnje leto naposled le zgodilo. V tem primeru bi imeli tudi slovenski piloti, ki sodelujejo pri polaganju vab, veliko lažje delo, saj v zračni prostor Hrvaške ne smejo zaiti, zato zaradi razgibane meje vabe ne dosežejo vseh kotičkov.
V jesenski akciji, ki se bo končala predvidoma novembra, bodo piloti odvrgli 450.000 vab, tudi na območju Triglavskega narodnega parka, ki je bilo nekaj let iz tega izvzeto. "Lani smo imeli en primer stekline tudi zunaj cepnega območja," to odločitev utemeljuje Hrovatinova.
Z vabami, napolnjenimi s cepivom proti steklini, veterinarji preprečujejo, da bi se lisice okužile s steklino in to neozdravljivo bolezen prek domačih živali prenesle tudi na človeka. Po tej plati je zelo pomembno in zakonsko obvezno, da imetniki psov te vsako leto cepijo proti steklini, česar pa ne počno vsi. Po podatkih Vursa so do konca letošnjega septembra cepili 135.764 psov, po ocenah veterinarjev pa jih kakšnih od 15 do 20 odstotkov še vedno ni cepljenih. V centralnem registru psov je za to leto (do včeraj) tudi podatek o 1481 primerih, ko je pes ugriznil človeka, kar je lahko potencialna nevarnost za okužbo z virusom stekline.
