Popolnoma vseeno je, če bi bila včeraj razkazana tretja generacija medcelinskih jedrskih izstrelkov "donfeng" narejena iz kartona. Po lanskih olimpijskih igrah smo namreč postali voljni in smo včeraj novemu gospodarju na široko odprli vrata. Takšen je približen posnetek vtisov, ki so jih prizori včerajšnje vojaške parade iz Pekinga naredili na preostanek sveta.
V osrednjem cesarstvu pod nebom je bila zgodba nekoliko drugačna. Na desetine ekip meteorologov je noč pred parado v oblake nad prestolnico nasulo toliko izstrelkov, da so ti do jutra iztočili zadnjo kapljico vlage in razgrnili nebo. Nekaj minut pred deseto, za katero je bil napovedan začetek parade, je po dolgi aveniji in na Trgu nebeškega miru zavladala smrtna tišina. V ozračju verskega razodetja je bilo slišati škripanje vrat, ki so se odprla na visoki terasi vhodnega paviljona cesarske palače. Skoznje je stopil Hu Jintao, oblečen v elegantno Maovo uniformo. Ob članih politbiroja, oblečenih v poslovne obleke, nekaj korakov za njim je Hu deloval kot prikazen iz drugega sveta. Kot da bi ga izklesali iz orjaškega portreta Mao Zedonga, ki je visel nekaj metrov pod njim, je Hu, četrta reinkarnacija kitajskega vodstva, začel obred, ki se v bistvu ni spremenil od leta 1949. Nasprotno, tudi z vrtoglavim gospodarskim napredkom, urbanističnim in tehnološkim razvojem države je Trg nebeškega miru v Pekingu zadržal podobo ikone večne nespremenljivosti, simbola moči in oltarja, na katerem komunistična partija obnavlja svoj nebeški mandat. Rečeno drugače, včerajšnja vojaška parada je bila zrežirana za domače občinstvo, njen namen pa je bil izobraziti (tudi z zastraševanjem), navdušiti, združiti in zabavati. Geremie Barme', eden največjih eruditov maoizma, trdi, da železna partijska pravila zahtevajo spoštovanje dveh "starih" pravil. Spoštovanje starih revolucionarnih kadrov (lao ganbu) prve in kasnejših generacij voditeljev ter lao baixinga (sto starih priimkov), ki je v kitajščini izraz za množice.
Pri nebeških vratih so se včeraj zvrstili vsi kitajski vodje, na mestnem tlaku pa so bili izbranci ljudskih množic. Novost letošnje parade v primerjavi s tisto pred desetimi leti je bila, da so tako voditelje v nebesih kot vriskajoče množice na zemlji vodili orjaški ekrani na trgu. Ko je Hu zavpil: "Trdo delate, tovariši!" mu je vojska v eni sapi vzkliknila: "Služimo ljudstvu!" Prave kitajske množice, ki jim je bilo ukazano, da parado gledajo po televiziji, so sporočilo razumele. Nekaj jih je bilo navdušenih, vsi so klonili, zelo malo pa se jih je zabavalo. In mi, smo pripravljeni služiti ljudstvu?
