V aneksu k splošnem dogovoru, ki ga je sprejela vlada, ni nobene socialne občutljivosti za primarno zdravstveno varstvo, je na novinarski konferenci poudarila Kalan Živčeceva. Z učinkovito primarno dejavnostjo se lahko po njenih besedah zmanjša obseg storitev na sekundarni ravni.

Predsednik odbora za zasebno dejavnost Dean Klančič je pojasnil, da so avgusta izvajalci zdravstvene dejavnosti "prejeli obvestilo, da bo v izplačilu akontacij septembra prišlo do bistvenega zmanjšanja izplačila teh sredstev", kar bo spremenilo finančni načrt na letnem nivoju za okoli osem odstotkov.

"Gre za odvzem sredstev za nazaj, ki naj bi se izvršil v zadnjem delu leta, kar je po naši oceni nezakonito in zelo nekorektno do državljanov s strani vlade," je prepričan.

Zagata zasebnih izvajalcev je ob tem po njegovih besedah večja kot v nekaterih javnih zavodih, kjer vendarle imajo "kakšna sredstva na zalogi". Nekateri zasebniki zato so ali pa še bodo morali zapreti dejavnost in vrniti koncesijo, meni.

Kot je opozorila Kalan Živčeceva, so se v podobni situaciji znašli vsi javni zdravstveni domovi. Sredstva za program splošne ambulante so se letos iz načrtovanih skoraj 120 tisoč evrov na letni ravni že zmanjšala na 109.000 evrov v prvih devetih mesecih, je pojasnila.

Ta manko bo po njenih besedah prinesel izvajalcem nelikvidno poslovanje, v primerih zdravstvenih domov bodo s takim primanjkljajem soočene občine, ki so lastniki teh javnih zavodov.

Anomalije v splošnem dogovoru po mnenju predsednice zdravniške zbornice predstavljajo tudi pogodbene kazni, ki jih od septembra obračunava Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot je prepričana, te kazni neposredno prizadenejo izvajalca, ki v skladu s svojim strokovnim znanjem nudi zdravstvene storitve svojim bolnikom.

Ob tem je omenila primer, ko je zdravnik bolniku brez nog predpisal izposojo negovalne postelje in invalidskega vozička. V predpisih ZZZS, kot pojasnjuje, ni določila, da se izposoja teh dveh pripomočkov izključuje, po presoji nadzornika pa je zdravnik ravnal napačno, zato mu je ZZZS zaračunal okoli 900 evrov kazni.

Ko je ZZZS načrtoval zmanjševanje prihodkov, ni načrtoval zmanjševanja svojih programov, ampak načrtuje celo povišanje sredstev za plače svojih zaposlenih, pravi Kalan Živčeceva. Ob tem pa zavod, kot je poudarila, "ne seznanja svojih zavarovancev preko svoje skupščine, da pravic, ki jim jih pravila zagotavljajo, ne bodo mogli financirati".

"Pričakujemo odgovornost tako vlade kot ZZZS, da o zmanjševanju dostopnosti in o zmanjševanju možnosti uveljavljanja iz pogojev pravil ZZZS tudi obvestijo svoje uporabnike oz. svoje zavarovance," je dejala.