Za koliko naj bi se dvignila marža, ki jo pri prodaji bencina in drugih goriv prejmejo naftni trgovci s Petrolom na čelu, nam včeraj uradno ni uspelo izvedeti. Na ministrstvu, ki ga vodi Matej Lahovnik, so nam pojasnili le, da "so v predlogu nove uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov predvideli zvišanje marž distributerjem naftnih derivatov glede na zdaj veljavne marže, ki pa še ni bilo medresorsko usklajeno". "Odločitev bo sprejeta na četrtkovi seji vlade," so še dodali na ministrstvu za gospodarstvo.

Po naših informacijah so pri pripravi uredbe velika razhajanja med ministrstvoma za gospodarstvo in finance. Zadnje naj bi predlagalo relativno visoke dvige marž: te naj bi bile po predlogu ministrstva, ki ga vodi Franc Križanič, po novem višje za okoli desetino pri bencinu in za 15 odstotkov pri dizelskem gorivu. Na ministrstvu za gospodarstvo naj bi vztrajali pri dvigu obeh marž za približno odstotek.

Če bo obveljal predlog ministrstva za finance, bo imel od nove vladne uredbe daleč največ Petrol. Že preprost izračun pokaže, da bi ta v primeru dviga marže za najmanj deset odstotkov na leto "pridelal" najmanj 20 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Po zdaj veljavni uredbi marža pri bencinu znaša okoli 0,08 evra na liter, pri dizelskem gorivu pa približno 0,076 evra na liter. Če z njunim povprečjem zmnožimo količino litrov naftnih proizvodov, ki jih je lani prodala skupina Petrol, in to številko primerjamo z zmnožkom povprečja obeh marž po dvigu, lahko ugotovimo, da bi ta Petrolu lahko prinesel tudi do 30 milijonov evrov "plusa". Od te številke velja odšteti tretjino vrednosti, saj delež bencina in dizelskega goriva v prodaji Petrolovih naftnih derivatov znaša okoli dve tretjini.

Natančnejši izračun otežuje dejstvo, da Petrol, ki je lani na ravni skupine prodal 2,5 milijonov ton proizvodov iz nafte, v letnem poročilu ne razkriva prodaje po posameznih derivatih. Pri pretvorbi ton v litre smo sicer upoštevali koeficient gostote bencina in dizelskega goriva iz veljavne uredbe. Ob tem je mogoče opaziti, da bi predlog ministrstva za finance marži za bencin in dizelsko gorivo skoraj izenačil. Na drugi strani bi predlog ministrstva za gospodarstvo o enoodstotnem povišanju obeh marž Petrolu iz tega naslova prinesel "le" dodatna dva milijona evrov prihodkov, pri čemer smo tudi ta izračun opravili na podlagi istih preostalih vstopnih podatkov. V Petrolu sicer napovedanega dviga marž ne komentirajo.

Je torej v ozadju predloga ministrstva za finance poizkus državnega reševanja težkega finančnega položaja Petrola, ki je lani zaradi odpisa naložbe v Istrabenz na ravni skupine ustvaril 55 milijonov evrov izgube? Medtem ko na ministrstvu za finance dviga marž ne želijo komentirati, je treba spomniti, da ministra Križaniča in Petrol povezuje stranka SD. Ta je odigrala ključno vlogo pri lobiranju za imenovanje Aleksandra Svetelška, ki je pred lanskimi volitvami nekajkrat obiskal tudi seje njenega strokovnega sveta za gospodarstvo. V upravi Petrola sedi še en član SD, Roman Dobnikar, ki je odgovoren za - prodajo.

Petrol bi z dodatnim letnim prilivom v znesku najmanj 20 milijonov evrov krepko izboljšal svoj manevrski položaj v Istrabenzu. Ta denar bi tako lahko vložil v dokapitalizacijo koprskega holdinga in s tem ugodil eni od zahtev bank upnic. Če pa bi se Petrol raje odločil za nakup Istrabenzovega deleža v podjetju Instalacija, ki ga je želel pridobiti že poleti, bi ta posel ob lanski količini prodaje samo iz naslova dviga marž "pokril" v manj kot dveh letih.

primoz.cirman@dnevnik.si

Več kazalcev poslovanja Skupine Petrol, si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.