Zagotovo zelo zanimiv sogovornik, ki ima, čeprav živi krepko v bratovi senci, nekaj, s čimer se lahko pohvalijo le redki Britanci.

Za vami je uspešen turnir, saj ste v Ljubljani osvojili končni naslov. Kako ste se počutili v slovenskem glavnem mestu?

Ves teden je bil zelo zabaven in vesel. Ljubljana je prijetno mesto in res sem se imel dobro tukaj. Prireditelji so naredili vse, da smo se igralci odlično počutili in organizirali so odličen turnir. Seveda pa je vse bilo še toliko lepše, ker sem s partnerjem v dvojicah prišel do končne zmage.

Ste bili prvič v Sloveniji?

Ja, prvič, in moram reči, da je Slovenija zelo lepa dežela. Vsak večer smo se z ekipo družili v centru Ljubljane, se sprehajali ob reki (Ljubljanica op. p.), obiskali smo ljubljanski grad… Zelo smo se zabavali. Imate tudi izjemno lepo podeželje, od daleč sem celo videl vrhove gora in zares mi je bilo všeč.

Kam vas bo pot ponesla v prihodnjih dneh?

Najprej odhajam domov, da spet obiščem svojo družino in dekle, česar se že zelo veselim. Po kratkem oddihu pa me čaka potovanje na Japonsko, kjer bom zaigral na istem turnirju kot moj brat, kar bo zelo zabavno.

Kako ohranjate stike s svojim bratom, medtem ko oba tekmujeta na različnih koncih sveta?

V preteklosti s tem ni bilo problemov, saj sem igral praktično na istih turnirjih, kjer je sodeloval tudi Andy. Tako sva se veliko družila in skupaj preživljala prosti čas, ko nisva imela tekem. V zadnjem letu sem nekoliko padel na lestvici ATP dvojic, kar me je "prisililo", da se udeležujem tekmovanj, kjer mojega brata ni. Sedaj mi ne preostane drugega, kot da znova začnem zmagovati in se vrnem na staro raven, da bova znova lahko igrala na istih turnirjih.

Andy je teniški zvezdnik, a v družini Murray ste vi tisti, ki ima naslov prvaka Wimbledona.

Ja, osvojil sem ga v mešanih dvojicah leta 2007. Takrat je to bilo zame res lepo presenečenje. Z Jeleno Janković sem odigral odličen turnir, se z njo zelo dobro ujel in oba sva se imela res lepo. To je nekaj posebnega, česar se spominjaš do konca življenja. Zelo dober občutek je biti prvak Wimbledona in malo je Britancev, ki se lahko pohvalijo s tem dosežkom, čeprav je šlo v mojem primeru "le" za mešane dvojice.

V Veliki Britaniji že celo večnost čakajo na domačega prvaka med posamezniki v Wimbledonu, kajne?

Uf… Zelo, zelo dolgo. Pritisk na mojega brata Andyja bo velik, a prepričan sem, da ima povsem realne možnosti, da v naslednjih desetih letih osvoji Wimbledon in Veliki Britaniji po dolgih letih prinese tako želeni naslov med posamezniki. Če mu bo to uspelo, bo res dosegel nekaj posebnega v svoji karieri.

A konkurenca je neizprosna.

Nedvomno. Roger Federer je še vedno zraven, prav tako Rafael Nadal, tu sta še Novak Djoković, Juan Martin del Potro in še cel kup izjemnih igralcev. Na površje prihaja vedno več mladih tekmovalcev, ki znajo igrati tenis. Toda tudi Andy je odličen igralec, je tretji na svetu, nekaj časa je zasedal celo drugo pozicijo ter igra dober tenis. Če bo še naprej trdo garal, potem verjamem, da lahko še precej napreduje in ob tem naslovi na grand slam turnirjih ne bi smeli izostati.

Imate morda vi v prihodnosti še kakšne načrte, da se znova preizkusite med posamezniki?

Ne, nič več. Med posamezniki sem prenehal nastopati pred tremi leti, saj je bil moj "ranking" milo rečeno slab, hkrati pa sem začel zelo dobro igrati med dvojicami. Moje sanje so vedno bile, da igram na največjih turnirjih na svetu in v mojem primeru je to možno samo med dvojicami, tako da bom s tem nadaljeval tudi v prihodnosti.