"Mislim, da je dogajanje posledica tega, da je vodstvo znotraj družbe zanemarilo ustrezno komuniciranje z zaposlenimi. V naslednjih tednih morajo v odkritem socialnem dialogu razčistiti vse morebitne dvome o spornem poslovanju Gorenja, o tem, kakšni so prejemki uprave glede na druge zaposlene," je dejal minister.
Po njegovih besedah morajo položiti karte na mizo, z dogovorom oblikovati ustrezno plačno politiko, dolgoročno pa zagotoviti udeležbo zaposlenih pri dobičku, kar zakon in davčne sheme omogočajo.
"Odkrito sem povedal svoje mnenje o nadzornikih, zato me je kritizirala opozicija. Kapitalska družba je na skupščini pomagala izglasovati nekatere nadzornike. Povedal sem, da sedanji nadzorniki, ki so jih v preteklosti predlagali v Kadu, mojega zaupanja ne uživajo. Ne zato ker bi bili politično drugače misleči, ampak ker po moji oceni niso korektno opravili svojega dela," je pojasnil Lahovnik.
Obenem dodaja, da ko se govori o upravi, "o njej odloča nadzorni svet, žal je trenutno še ta. Za njegovo predčasno zamenjavo potrebujemo tri četrtine glasov na skupščini, česar Kad nima, zato bomo očitno morali počakati na volilno skupščino. Moje zaupanje do uprave pa je odvisno od njenih nadaljnjih korakov."
Minister pričakuje, da bo znala zategniti pas, da bodo svoje prejemke spravili v sprejemljive okvire in tako pokazali pripravljenost imeti usodo z zaposlenimi. "Jasno je: če so se znižale plače zaposlenim za deset odstotkov, se morajo članom uprave znižati za 30, 40 ali 50 odstotkov, pa še vedno bodo imeli več kot dovolj za zelo spodobno življenje."
Pri tem Lahovnik kot pravo vprašanje navaja to, ali uprava uživa zaupanje zaposlenih. Že zdaj je treba jasno povedati, kakšen je status družbe Ingor; ali kakorkoli posluje, posredno ali neposredno, z Gorenjem in ali se Gorenje izčrpava na ta račun. Če izčrpavanja ni, problema ni, toda stvari se morajo razčistiti, meni minister.
Glede plač v Gorenju pa med drugim pravi, da če je Gorenje največji neto izvoznik, paradni konj slovenskega gospodarstva, plača ne more biti pod pragom revščine. "To ni dostojno za takšno podjetje. Treba je odkrito v dialogu z zaposlenimi pokazati plačna razmerja posameznih skupin, vključno z upravo. Vemo, kakšna razmerja so v Sloveniji še sprejemljiva. Po mojem gre za razmerje ena proti pet ali ena proti šest med plačami vodstva in povprečno plačo v podjetju. Kar je več, začne vzbujati upravičene občutke, da nekateri v vodstvu prejemajo več, kot jim gre, nekateri spodaj pa manj."
Lahovnik sicer poudarja, da upošteva načelo, da vedno deluje v javnem interesu. "Do vsake gospodarske družbe imam enak odnos, in to je edini pravi kriterij. Noben pretekli odnos ne sme vplivati na odločitve ministra."
Med drugim je sicer še dejal, da je bila razlastitev v primerih Infonda in Istrabenza nujna, ker so se odvisne družbe izčrpavale. "Vseskozi sem trdil, da ti modeli niso ekonomsko vzdržni in da bodo povzročili, da bodo odvisne hčerinske družbe prišle v težave, ker so jih lastniško izčrpavali, da je lahko menedžment pridobival sredstva za lastninjenje teh ogromnih sistemov. Recesija je omogočila, da se je to laže presekalo. Moral sem zagroziti z odstopom, da se je to uredilo."
Minister ob tem pravi, da je vedno trdil, da ne gre za zgodbe o ljudeh (ad personam), kot sta Igor Bavčar in Boško Šrot, ampak zgodbe o stvari (ad rem). "Ko se je zgodil Istrabenz, sem trdil, da se bo enak scenarij tudi za skupino Pivovarne Laško, in če banke ne bi pravočasno ukrepale, bi bila danes celotna industrija pijač v velikih težavah."
