Žirija v sestavi predsednika Edvarda Kovača, Mance Košir, Milčka Komelja, Iva Svetina in Jelke Ciglenečki je v obrazložitvi zapisala, da avtoričino delo, ki je knjiga izpovedi, "prežarja" iskrenost. Gre za "izpovedi ženskega bitja, ki hodi po svetu in išče svoji samoti ustrezno, prijazno, ljubljeno pokrajino, mesto, kraj, prizor, nebo, osebo. In vedno znova se vrača na svoj začetek, k svojemu srcu, iz katerega zajema besede, s katerimi gradi nove pokrajine, 'kraje in konce'".

Pisava Simonovićeve se ne navdušuje nad lastnim stilom, pač pa je stvarna, preprosta in hkrati zaresna, so zapisali v žiriji, s čimer po mnenju članov žirije presega umetelnost pisave. Prav s tem pa "mora še tako neobčutljivega bralca prekriti s srhom".

Pred razglasitvijo je predsednik žirije Kovač vodil pogovor z nominiranci za nagrado, ki so tudi prebrali odlomek iz svojih nagrajenih del. Mitja Čander, nominiran za delo Kuvertirana poteza, je dejal, da mu nominacija - gre že za njegovo tretjo - kot esejistu veliko pomeni. "Esejisti nismo ne romanopisci ne poeti," je pojasnil in dodal, da so "čudni pisci, ki pa nas zavezuje razmislek o sebi in svetu".

Gorazd Kocijančič, nominiran za zbirko Razbitje. Sedem radikalnih esejev, je na Kovačevo vprašanje, kako združuje filozofijo s poezijo, odgovoril, da ju dopolnjuje. Po njegovih besedah je poezija "radikalno pričevanje o eni poti", filozofija pa temelji na "mišljenju, ki se izpraznujeje ob svoji poti in se mora odpirati za druge poti".

Jaroslav Skrušny - bil je nominiran za delo Varuhi spomina - je Kovaču priznal, da je s pisanjem lastne literature končal že v gimnaziji; pri svojih kritikah del drugih pa se močno naslanja na francoska eksistencialista Sartra in Camusa.

Nocojšnja nagrajenka Simonovićeva je povedala, da njeni eseji za razliko od pesmi nastajajo sproti, strukturirano in v določenih rokih, medtem ko "pri pesmih nikoli ne ve, kdaj pridejo". Zanikala je pogum, ki ji ga je pripisal Kovač. Kot je dejala, je pogumna le v toliko, da večkrat spregovori o sebi in "da stvari, ki jih ne morem več povedati po ovinkih, povem kar direktno".

Predstavili so tudi delo Vlada Šava, nominiranega za delo Vrelec, prek predvajanega posnetka arhivskega pogovora s pokojnim avtorjem.