Direktor Združenja bank Slovenije (ZBS) Dušan Hočevar je zatrdil, da poročila Evropske komisije o maloprodajnih finančnih storitvah v EU še ne poznajo, ker pri njegovem nastajanju nismo sodelovali. "Prav gotovo pa bomo poročilo prebrali in ga po potrebi tudi obravnavali na naših odborih, ki se ukvarjajo s problematiko plačilnega prometa in s problematiko poslovanja s prebivalstvom," je napovedal.

Poročilo med drugim vsebuje ugotovitve, da je Slovenija osma najdražja država v EU po cenah bančnih računov, predvsem zaradi visokih osnovnih letnih stroškov.

Istočasno v njem piše, da je upravljanje transakcijskih računov v bankah v Sloveniji za uporabnike manj prijazno kot v povprečju v EU, saj je manj pregledno in preprosto.

V poročilu so navedene tudi ugotovitve javnomnenjske raziskave Eurobarometer iz leta 2008, ki je pokazala, da je imelo 24 odstotkov vprašanih Slovencev težave pri primerjavi ponudb za tekoče račune.

Avtorji poročila na splošno ugotavljajo tudi nizko stopnjo zamenjave bančnih računov v EU - samo devet odstotkov uporabnikov v EU je v letih 2007-2008 zamenjalo račun. Po izsledkih raziskave Eurobarometer iz leta 2008 je le sedem odstotkov Slovencev v zadnjih dveh letih zamenjalo račun, čeprav je več kot polovica tistih, ki so to storili, našla cenejšega ponudnika.

Kot sicer še izhaja iz poročila, v Sloveniji ročne transakcije predstavljajo 32 odstotkov vseh transakcij, čeprav ta delež ni višji od elektronskih transakcij. Število transakcij na odraslo osebo z odprtim računom je v Sloveniji pod evropskim povprečjem, vendar je Slovenija po tem še vedno bliže stari petnajsterici držav kot preostalim enajstim novinkam iz širitev leta 2004 in 2007.

Očitek o težki razumljivosti informacij in nepreglednih bančnih pristojbin je po navedbah Hočevarja pričakovan. V ozadju je po njegovem vprašanje, kako v resnici razumemo trg. "Naravna lastnost in tendenca na trgu je stalno ponujanje novih proizvodov in storitev, ki so po svojih lastnostih, cenah in drugih pogojih čim manj primerljivi z obstoječimi. Ta lastnost, da trg spodbuja razvoj, je ena od njegovih bistvenih odlik," je pojasnil.

"Standardizacija storitev in produktov, ki se ponujajo na trgu in popolna transparentnost, pomeni zanikanje trga. Pričakovanje, da bodo vse banke v Evropi v plačilnem prometu ponujale enako storitev za enako ceno je iluzorna in to tudi ni trg, ampak dogovorna ekonomija," je nadaljeval in dodal, da bi bila za potrošnika takšna ureditev sicer zelo pregledna, a potem ne bi imel več možnosti nobene izbire in bi bilo popolnoma vseeno, s katero banko bi posloval.

Obenem je poudaril, da je v Sloveniji plačilni promet daleč najhitrejši v Evropi, saj slovenske banke edine uporabljajo standard plačila na isti dan, ko je bil vložen plačilni nalog in ko je bilo zagotovljeno ustrezno kritje na računu. Še več kot to, slovenske banke so edine v Evropi, ki imajo standard petkratnega dnevnega cikla klirinške poravnave.

Delež ročnih transakcij in število transakcij na odraslo osebo z odprtim računom po trditvah Hočevarja zadeva predvsem navade prebivalstva pri ravnanju z denarjem, te pa so odvisne tudi od standarda prebivalstva. Hočevar meni, da so slovenske banke v zadnjih letih vložile ogromno sredstev in tudi storile veliko za avtomatizacijo poslovanja v plačilnem prometu in za prodor informacijske tehnologije v ta segment njihovega poslovanja.

Glede ugotovitev o nizkem številu zamenjav računov Hočevar opozarja na to, da problem zamenjave računa ni samo med posameznikom in njegovo banko, ampak je potrebno upoštevati tudi interese upnikov tega posameznega dolžnika. Vsak postopek zamenjave računa mora biti izveden tako, da upniki niso oškodovani.