Po njenem mnenju bodo zglede iz Gorenja in Mure posnemali tudi v drugih podjetjih, novo gibanje pa naj bi se obenem razširilo na različne ranljive skupine: upokojence, mlade, nezaposlene in alternativna gibanja. "Vse te skupine so zelo homogene, hkrati pa zelo odprte, zato lahko pričakujemo, da bodo tvorile različne mreže, pri čemer bodo pri njihovem združevanju pomembni tudi močni posamezniki," napoveduje Mesner-Andolškova. Prepričana je, da bo novo gibanje bistveno bolj radikalno od stališč sedanjih sindikatov in da se bo konflikt sčasoma še zaostroval.

Mesner-Andolškova za zdaj še ne more oceniti, koliko se bo novo gibanje opiralo na organizacijsko strukturo sindikatov (oziroma ali bo sindikat v svoja jadra lovil energijo tega gibanja), meni pa, da se lahko sindikati vključijo v gibanje le, če jim bo uspelo zaznati in artikulirati resnične interese ljudi.

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ne verjame takim napovedim. "V Gorenju in Muri gre za elementarno čustveno reakcijo zaposlenih, ki živijo v težkih razmerah, tudi kot posledico pomanjkanja informacij in komuniciranja med zaposlenimi, sindikati in vodstvom podjetja," ocenjuje Hribar Milič. Prepričan je, da bo socialni dialog še naprej potekal tako kot do zdaj, pri čemer pa dopušča možnost nastanka radikalnejših skupin, tudi znotraj sindikatov.

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ocenjuje, da so očitki zaposlenih usmerjeni v napačno smer. "Do sedanjih razmer jih niso pripeljali sindikati, ampak lastniki kapitala in neoliberalna logika," je dejal Štrukelj. Po njegovem prepričanju bi odpoved sindikatom zaposlene "še bolj potisnila v roke lastnikov kapitala". "Ti ne bodo poznali milosti, ko bo minil prvi val stiske. To je lahko le pot iz slabega v slabše," je povedal Štrukelj.

Enako meni tudi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in človek, na katerega poleg uprav in lastnikov letijo očitki zaposlenih v Muri in Gorenju. "Kriza je očitno tako globoka, da zaposleni napadajo tudi sindikat, čeprav smo se ves čas bojevali zanje. Med drugim smo letos organizirali najmanj 50 stavk in protestov," je dejal Semolič, ki priznava, da bi bili lahko sindikati radikalnejši.

Predsednik ZSSS zatrjuje, da je nezaupnico zaposlenih vzel resno, zato že razmišlja o spremembah v delovanju sindikatov v podjetjih. "Čeprav dela večina sindikalnih zaupnikov zelo korektno, pa je mogoče čas, da bi po vzoru nemškega modela imeli sindikalne zaupnike zunaj podjetij. S tem bi se izognili, da bi se preveč približali upravam," je dejal Semolič.

Naj dodamo, da se v vrhu sindikalnega gibanja v bližnji prihodnosti obetajo občutne spremembe. Semolič se namerava upokojiti že čez dve leti, ko mu poteče mandat predsednika ZSSS, v podobnem položaju pa so tudi predsedniki večine drugih sindikalnih central.