Prihod mož v modrem ni bil presenečenje. Odločitev za izpraznitev taborišča to je bilo velik trn v očesu britanskih oblasti, saj je nezakonitim priseljencem služilo kot odskočna deska za nadaljevanje poti na Otok je minuli teden sprejel francoski minister za priseljence Eric Besson. Džungla je bila zatočišče za številne Afganistance in Afričane. Obveščeni, da se njihov čas v tem zasilnem bivališču očitno izteka, jih je več kot 1000 minule dni zapustilo Džunglo in se poskrilo globlje v francosko zaledje.
Po aretacijah so prihrumeli bagri
Policistom je dostop do taborišča nezakonitih priseljencev sprva poskušala preprečiti kopica aktivistov za človekove pravice nezakonitih migrantov. "Brez meja, brez narodov, ustavite deportacije," je zadonelo iz njihovih grl. Roke so sklenili v človeško verigo, toda pritisku morja policistov niso mogli dolgo kljubovati. Mož v modrem niso omehčali niti transparenti migrantov, ki so jim jih razprli v pozdrav. "Džungla je naš dom. Ne uničite je!" je pisalo na enem, medtem ko se je z drugega šibil napis: "Potrebujemo zatočišče in zaščito. Želimo azil in mir." Enega za drugim so odvažali v marice. Kdor se je upiral, so ga odvlekli v policijska vozila. Mnogi so jokali, spet drugi so vpili od groze.
"To je nasilen obraz Francije, ki ga želijo poslati v svet. To je žalostno in sramotno," je menil Vincent Lenoir, član civilnodružbene organizacije Salam. Kmalu zatem, ko je bilo taborišče izpraznjeno, so ga gradbeni stroji zravnali s zemljo. Aktivisti za človekove pravice so prepričani, da problema nezakonitega priseljevanja ne bo mogoče razrešiti z represivnimi prijemi.
"Deponija za tihotapce ljudi"
Džungla je bila največje šotorsko naselje nezakonitih priseljencev v Franciji. Iz tal je pognalo leta 2002, potem ko so oblasti zaprle center Rdečega križa za nezakonite priseljence v bližnjem Sangatteu. Nedaleč od pristanišča Calais, od koder teče glavna prometna žila do Velike Britanije, je bila Džungla odlična izhodišča točka za poskuse tihotapljenja na Otok. Prav zato je minister Besson Džunglo označil za deponijo tihotapcev ljudi.
"Ta operacija ni uperjena zoper migrante, temveč proti logistični infrastrukturi in mafijskim mrežam tihotapcev z belim blagom, ki za pot v Veliko Britanijo ljudem zaračunavajo visoke cene," je poseg opravičeval Besson.
Aretirane nezakonite priseljence zdaj čakata dve možnosti. Oblasti jih utegnejo deportirati v njihove domovine, lahko jim ponudijo možnost zaprositi za azil. V obeh primerih jih čaka negotova prihodnost.
