A jo je upravno sodišče zavrglo, s pojasnilom, da vlada za konkretni primer ni izdala sklepa, da je bil z odločbo MKGP kršen zakon v škodo javnega interesa, in da državno pravobranilstvo za ta primer ni imelo posebnega pooblastila vlade, da lahko v njem zastopa javni interes, temveč je imelo le splošno pooblastilo, ki mu ga je vlada s sklepom podelila 5. aprila 2007.

Je pa zanimivo, da je isto upravno sodišče le tri tedne prej (6. avgusta letos) v neki drugi zadevi, ko je državni pravobranilec na podlagi 2. odstavka 18. člena ZUS-1 izpodbijal upravni akt informacijske pooblaščenke, odločilo drugače. Ugovor pooblaščenke, češ da državno pravobranilstvo ni legitimirano za spor, ker kršitve zakona v škodo javnega interesa ni ugotovila vlada, je takrat upravno sodišče zavrnilo kot neutemeljen. Še pred dobrim mesecem je torej isto sodišče menilo, da državno pravobranilstvo ne potrebuje posebnega pooblastila vlade.

Zakaj različni razlagi zakona? V 2. odstavku 18. člena ZUS-1, ki ga je državni zbor sprejel 28. septembra 2006, piše, da "zastopnik javnega interesa lahko vloži tožbo na podlagi pooblastila vlade, kadar ta ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa". Vrhovno sodišče ta zapis (v sklepu, ki ga je v zvezi z bulmastifoma Atlas in Yoj izdalo 13. avgusta 2009) razlaga tako, da mora državno pravobranilstvo za vsak primer posebej vnaprej dobiti pooblastilo vlade. Upravno sodišče pa pojasnjuje, da je mogoče isto zakonsko določilo razumeti drugače: da iz besedila in namena 2. odstavka 18. člena ZUS-1 ni mogoče izpeljati sklepa, da mora vlada v vsakem posamičnem primeru ugotoviti, da je s posamičnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi, ker iz tega določila ne izhaja, da se beseda "ta" nanaša na vlado. Tako je na videz nedolžni zaimek "ta" farso z bulmastifoma, ki se po sodiščih vleče več let, pripeljal do absurda. Zaradi njega namreč upravno sodišče o vsebini tožbe državnega pravobranilstva zoper kmetijsko ministrstvo (to je nevarna psa - v nasprotju z odločitvijo veterinarjev, ki so zahtevali njuno humano usmrtitev - vrnilo lastniku) sploh ni odločalo.

Darinka Novak Zalaznik, vodja nepravdnega oddelka na državnem pravobranilstvu, nam je pojasnila, da v zadevi bulmastifi posebnega pooblastila vlade niso iskali, ker da za to ni bilo časa. Pobudo za izpodbijanje odločbe MKGP so namreč prejeli 20. julija popoldan, zadnji rok za vložitev tožbe pa je bil 23. julij. Posebnega pooblastila niso iskali niti zato, ker jim je dala vlada v sklepu z dne 5. aprila 2007 splošno pooblastilo, ko je med drugim zapisala: "Državno pravobranilstvo se določi za zastopnika javnega interesa v vseh drugih zadevah v upravnih sporih, ko ta ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa." Novak-Zalaznikova še poudarja, da se to splošno pooblastilo vlade upravnemu sodišču doslej ni zdelo sporno, zato jim je priznavalo legitimacijo kot zastopniku javnega interesa. Po podatkih, ki so nam jih posredovali v vladi, je državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa zgolj na podlagi tega splošnega pooblastila vlade od 5. aprila 2007 do danes vložilo pet tožb. V eni je že bilo pravnomočno odločeno, in sicer je sodišče tožbi ugodilo.