Najpogostejši je tenzijski glavobol, ki se kaže kot stiskajoča bolečina v sencih, zatilju, na vrhu lobanje in ki običajno kot pas objema glavo. Včasih ga zamenjujemo z migreno, čeprav tenzijski glavobol ni tako intenziven in ne sproža siljenja na bruhanje ali težav z občutljivostjo za svetlobo. Tenzijski glavobol je pogosto posledica stresa, motenj spanja in bolečin oziroma napetosti v vratni hrbtenici po dolgotrajnem sedenju v prisilni drži. Če se pojavi nenadno in traja razmeroma kratek čas, je priporočljivo izvesti nekaj vaj za raztegovanje vratnih mišic, stopiti pod vročo prho, partnerja poprositi za masažo ter si privoščiti počitek. Če se bolečina stopnjuje, vzamemo še protibolečinsko zdravilo. Težavam se lahko tudi izognemo, če upoštevamo nekaj ukrepov. Med te »trike«, ki v resnici niso nobena velika odkritja sodobne medicine, spadajo zdrava prehrana, redno zajtrkovanje, dovolj spanca in sprostitev pred spanjem. Glavobole preprečujemo tudi z izogibanjem prevelikim odmerkom kofeina ter z zadostno fizično aktivnostjo, s katero pa ne pretiravamo. Prekomerna in izčrpavajoča aktivnost lahko tudi vodi do glavobola. Na kratko, zdrav način življenja in izogibanje stresu lahko glavobole preprečita ali vsaj pomembno zmanjšata njihovo pojavnost. Vsaj pri nekaterih glavobolih je tako, spet drugim se nekoliko težje izognemo. Eden trših orehov je migrena.

Migrena ni nikoli blaga
Migrena ne spada med najpogostejše, je pa gotovo najhujši glavobol, ki se največkrat začne na eni strani glave in se nato razširi. Bolečina, ki lahko traja nekaj ur do nekaj dni, je huda, intenzivna, vrtajoča, globoka in še s kakšnim pridevnikom bi jo lahko opisali. Med njimi zagotovo ne bi našli besede »blaga«. Če ima nekdo blag glavobol, to nedvomno ni migrena. Na lestvici bolečine s stopnjami od nič do deset pripisujemo migreni najvišje ocene in tudi po stopnji onesposabljanja je migrena na 19. mestu med vsemi boleznimi. 53 odstotkov bolnikov z migreno je zelo hudo prizadetih, zaradi česar niso sposobni opravljati vsakodnevnih opravil ali oditi v službo, 39 odstotkov je zmerno prizadetih, samo 8 odstotkov pa je takih, ki zaradi glavobolov nimajo posebnih težav. Da lahko govorimo o migreni, moramo doživeti vsaj pet napadov v obdobju treh mesecev. Če glavobol spremljata slabost s siljenjem na bruhanje, občutljivost za svetlobo ali če bolečina posameznika omejuje pri delu in vsakdanjih opravilih (dovolj je, da se najdemo v vsaj dveh trditvah), lahko s 93-odstotno gotovostjo trdimo, da imamo migreno.

Štirikrat pogostejša pri ženskah
Migreno lahko sprožajo ali povzročajo nekatere vrste hrane in pijače, na primer alkohol, čokolada, sir in značilna kitajska začimba glutamat. Enako je z uživanjem oreščkov in mesnin z veliko konzervansi. Kofein pri nekaterih sproža migrenske napade, pri drugih pa jih umirja. Na pojavnost migrene vplivajo tudi najrazličnejše spremembe, kot so nespečnost, sprememba zemljepisnega položaja, poslabšanje vremena ali sprememba prehranjevalnih navad. Stres, danes vsesplošno navzoč, vpliva na vrsto sodobnih civilizacijskih bolezni, tudi na migreno. Pred vsem omenjenim pa nastopajo ženski spolni hormoni, ki botrujejo dejstvu, da migrena štirikrat pogosteje prizadene ženske kot moške, in sicer predvsem tiste v najaktivnejšem obdobju, med 20. in 50. letom. Med hormonskimi dejavniki so najpomembnejše ovulacija, jemanje kontracepcijskih tablet in menstruacija.

Menstrualna migrena
Prava menstrualna migrena se pojavlja izključno med menstruacijo, včasih dan prej in do štiri dni po menstruaciji. Takšno migreno ima 14 odstotkov vseh žensk, ki trpijo za migreno. Precej več, tudi do 60 odstotkov, pa je takih, ki imajo migrene, povezane z menstruacijo, in glavobole ob menstruaciji in hkrati zunaj menstrualnih dni. Takšne migrene pogosto spremljajo motene krvavitve, bolečine v križu, slabost in napetost dojk. Zdravimo jih lahko na več načinov: preventivno, ob nastopu težav, včasih pa samo z dodajanjem magnezija. Možna alternativa je tudi hormonska terapija.

Devetmesečni glavobol
Nedvomno pomeni vsaka uporaba zdravil večje tveganje za zarodek, zato mora vsaka nosečnica, ki trpi za migreno, svoje težave najprej skušati rešiti brez zdravil. Priporočena je sprememba življenjskega sloga, izogibanje sprožilnim dejavnikom, zadosten počitek, sproščanje, masaže, nekaterim pomaga tudi akupunktura. Če omenjeni ukrepi ne zadoščajo, pri izbiri zdravil vselej upoštevamo pet kategorij zdravil, ki jih je določila ameriška FDA (Food and Drug Administration). Pri nosečnosti lahko uporabimo le zdravila kategorij A in B. V kategorijo A spada zdravilo, ki je prestalo veliko kliničnih raziskav, ki niso pokazale nobenega tveganja za zarodek. To je paracetamol (lekadol). V drugi skupini, skupini B, so zdravila, pri katerih ni podatkov o tveganju za plod, vendar ni bilo opravljenih veliko raziskav. To so naproksen, iboprofen, ketoprofen, skratka protivnetna nespecifična antirevmatična zdravila. Samo te lahko v nosečnosti brez omejitev jemljemo. V skupini C so se znašla zdravila, pri katerih tveganje za ljudi ni izključeno, v skupini D pa zdravila z jasnimi dokazi o tveganju za človeka in žival. Zadnja, kategorija X, zajema zdravila z jasnimi kontraindikacijami pri nosečnosti, zato so ta seveda povsem izključena.

Iskrice, cikcak črtice in plešoče lise
Migrene razlikujemo glede na pojavnost avre; brez avre so navadne, tiste z avro pa klasične. Avre se pojavljajo v različnih oblikah, najpogostejše so senzorične, v obliki iskric, cikcak črt, temnih lis, iskrečih kolesc ali izkrivljenih oblik. Nekateri ob avri izgubijo centralni vid in vidijo samo predor, zato pravimo temu tunelni vid. Avra je lahko tudi motnja občutka po eni strani telesa, mravljinčenje ali omrtvičenost, k motorični avri pa se zelo pogosto pridružijo še motnje govora. Tipična avra je kratka, traja od 5 do 60 minut, ko izgine, pa nastopi glavobol. Na srečo avre niso pogoste. Utrpi jo samo eden od desetih bolnikov z migreno.

Zdravniki prvega migrenskega napada običajno ne zdravijo, ampak priporočajo vodenje dnevnika in omejitev morebitnih sprožilnih dejavnikov, v prvi vrsti stresa. Tudi sicer migrena ne potrebuje vedno specialista, saj jo znajo zelo dobro voditi tudi družinski zdravniki. Migrena v specialistično ambulanto spada šele takrat, ko preseže vse možnosti družinskega zdravnika: ko pogostost glavobolov narašča, čeprav so pravilno zdravljeni in vodeni, ko postane glavobol kroničen ali ko začne bolnik prekomerno uživati zdravila oziroma uživa veliko različnih zdravil hkrati. Na voljo je širok spekter zdravil za zdravljenje migrene. Napade v začetku zdravimo z enostavnimi zdravili, nespecifičnimi neopioidnimi analgetiki, ki učinkujejo na vse vrste bolečin, ne samo na glavobole. Sem spadajo aspirin, paracetamol ter antirevmatiki oziroma nesterioidna protivnetna zdravila (NSAID), ki zmanjšujejo vnetje, ki nastane pri prenosu bolečine. Poznamo pa še specifična zdravila, ki jih uporabljamo samo pri migreni, to so ergotamini in triptani. Ergotamini so zelo stara zdravila, ki delujejo na številne receptorje in imajo zaradi te svoje nespecifičnosti več stranskih učinkov, bolniki jih težje prenašajo, pogostejši pa so tudi povratni glavoboli. Triptani so v nasprotju z ergotamini specifična zdravila, ki jih zaradi manj stranskih učinkov danes pogosteje predpisujejo.

Zdravilo deluje le ob pravilni uporabi
Izjemno pomembno je vedeti, da migrenski napad zdravimo takrat, ko avra izgine in ko je bolečina še blaga. S tem hitreje dosežemo učinek zdravila, preprečimo razvoj najhujše bolečine, zmanjšamo potrebo po novem zdravilu in s tem omejimo stranske učinke. Če zaužijemo zdravilo med avro, se ta podaljša, zdravilo pa nima nobenega učinka na bolečino. Pomembno je tudi to, da je v času migrenskega napada, sploh pa v primeru bruhanja, najbolje uživati zdravila v obliki svečk ali nosnih pršil in ne v obliki tablet. Tablete sicer kmalu izbruhamo in zdravilna učinkovina ne deluje.

Preprečevanje novih napadov
Migreno lahko z zdravili tudi preprečujemo. Preventivno oziroma profilaktično zdravljenje uvede družinski zdravnik, kadar glavobol kljub zdravljenju onesposablja človeka v vsakdanjem življenju in kadar želimo z zdravljenjem zmanjšati število migrenskih napadov. Običajno prepisujejo zdravniki preventivna zdravila tistim, ki imajo tri ali več migrenskih napadov na mesec, včasih tudi prej, če so napadi izjemno hudi, tako rekoč neznosni. Profilaksa je dragocena rešitev tudi za vse tiste, ki prekomerno uživajo (različna) zdravila oziroma kadar se ta izkažejo za neučinkovita.

Čas prehladov, čas glavobola
Glavoboli so pogosti tudi ob gripi in prehladu. Povzročata jih povišana telesna temperatura in zapora sinusov zaradi goste sluzi. Pri taki vrsti glavobola uporabljamo dekongestive in mehčalce sluzi, ki olajšajo izločanje sluzi, ter blage analgetike (paracetamol ali aspirin), priporočljiva oblika samopomoči pa so še topli napitki, počitek, ob normalni telesni temperaturi tudi obisk savne. Če traja glavobol več dni, se stopnjuje in ga spremljajo boleče premikanje glave, obrazna bolečina, gnojni izcedek iz nosu in kašelj, moramo nujno obiskati zdravnika, saj morda potrebujemo antibiotik.

Nujno k zdravniku!
Glavobol v večini primerov ne pomeni resne bolezni. V nekaterih primerih pa moramo nujno poiskati zdravniško pomoč. Previdni moramo biti, če so glavobolu pridruženi ponavljajoče se bruhanje in slabost, nevrološki izpadi (izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), napad zvečanega očesnega tlaka in nezavest. V takih primerih moramo takoj poiskati zdravniško pomoč.