Kdaj bo vodstvo Mure predlagalo stečajni postopek, še ni znano. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je pred dnevi vladnim predstavnikom zagotovil, da z insolventnimi postopki ne bo zavlačeval, po njegovih pojasnilih pa bo najprej predlagal postopek prisilne poravnave. Če bi se ta postopek zavlekel, bi se delavci Mure lahko znašli v položaju, ko ne bi mogli prejemati plač. Ker bi bili še vedno zaposleni v Muri, pa hkrati ne bi bili upravičeni do socialnih pomoči.
Ker ima prokurist po zakonu o gospodarskih družbah le zastopniška pooblastila, ni pa nosilec funkcije vodenja poslov družbe, kot je to le uprava, se postavlja vprašanje, zakaj se država sploh pogovarja s Podlesnikom. Ob tem predvsem ni jasno, kaj v najtežjem Murinem obdobju počnejo člani uprave - Marinka Glavač, Dušan Gomboc, Jože Ban in Cvetka Peršak. Še bolj nenavadno je, da nadzorni svet prokuristu prepušča odločitve, ali bo v Muri uveden stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave. Sprejemanje tovrstnih odločitev je v izključni pristojnosti organov vodenja in samo ti so za posledice sprejetih odločitev po zakonu ustrezno odgovorni.
Docent mariborske pravne fakultete, dr. Saša Prelič, pojasnjuje, da je prokurist pravno gledano le pogodbeni zastopnik družbe, ki pa ima v primerjavi z drugimi pooblaščenci zelo široka zastopniška pooblastila. Medtem ko prokurist lahko zastopa družbo v razmerjih s tretjimi osebami, je uprava nosilec dveh temeljnih funkcij - je zakoniti zastopnik in ima poslovodno funkcijo. Prokurist torej nikoli in nikakor ni nad upravo. "Uprava je eden od ključnih organov družbe kot pravne osebe, brez katere družba sploh ne more obstajati, medtem ko brez prokurista lahko. Funkcija prokurista niti ni, da spremlja, ali je družba plačilno sposobna in podobno, saj so po stečajnem zakonu to funkcije poslovodstva," opozarja Prelič. Povedano drugače; prokurist je pristojen za zastopanje proti tretjim osebam, medtem ko ga prokura sama po sebi ne pooblašča za vodenje dnevnih poslov. "Sprejemanje poslovodnih odločitev je v pristojnosti uprave, prokurist pa lahko predvsem realizira sprejete odločitve v razmerjih s tretjimi, na primer, da veljavno sklene pogodbo o nakupu materiala ali surovin, ki so potrebne za proizvodni proces, in tako pravno zaveže družbo," pojasnjuje Prelič.
Po njegovih opozorilih insolventna zakonodaja določa, da je skrb za ustrezno finančno poslovanje družb zaupana poslovodstvu. Tudi nosilec obveznosti, ki nastopijo ob ugotovitvi insolventnosti, je le poslovodstvo kot organ družbe, ne pogodbeni zastopniki družbe. "Zato bi moralo biti v tem trenutku osrednje vprašanje, kaj se dogaja z upravo Mure in njenim nadzornim svetom. Zdi se, da sta se umaknila prokuristu," dodaja Prelič. Kljub njihovi pasivni vlogi v zadnjem obdobju se člani uprave ne bodo izognili morebitni odškodninski odgovornosti.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
