Zalar je povedal, da mnenja vrhovnega državnega tožilstva oz. generalne državne tožilke Barbare Brezigar še ni prejel, zato ve samo tisto, kar je bilo izrečeno na novinarski konferenci Brezigarjeve. Glede nadaljnjih postopkov je minister pojasnil, da bo odločitev o nadzoru sprejela vlada.

Na vprašanje, kaj bo predlagalo njegovo ministrstvo, je odgovoril, da bo ministrstvo poslalo vladi predlog, "ki bo temeljil na vseh podatkih, ki jih imamo v zvezi s to zadevo". Pri tem je opozoril, da v tej zadevi ni odločilno mnenje Barbare Brezigar, "ker je ona samo stranski udeleženec v tem postopku", ampak je odločilna zavrnitev nadzora s strani Gregorčičeve.

Barbara Brezigar vladi odgovorila, da bi bil nadzor na okrožnem tožilstvu nezakonit

Vrhovno državno tožilstvo RS je vladi na njen poziv, naj se izreče glede pravosodnega nadzora na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, odgovorilo, da bi bil po mnenju tožilstva takšen nadzor nezakonit, je na novinarski konferenci povedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Vladi je zato predlagala, naj nadzor zavrne.

Po mnenju Brezigarjeve, kot tudi vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale, bi bil pravosodni nadzor nezakonit, ker izrek odločbe o nadzoru, ki jo je izdalo ministrstvo, omogoča poseg v samostojnost tožilstva. Uvaja namreč nadzor nad celotnim okrožnim tožilstvom, brez konkretnih navedb, kaj lahko obsega in koliko časa lahko traja. Prav tako ne pove, zakaj je izredni nenapovedani nadzor potreben.

Slednje po besedah Butale pomeni, da lahko uslužbenci ministrstva pogledajo "v vsak spis, v vsako listino in v vsak dokument na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Dovoljuje jim, da odprejo vsak vpisnik in pogledajo kar koli je v njih. Odprejo lahko vsak predal, omare in vstopijo v vse prostore tožilstva. Vse to lahko počnejo časovno neomejeno in za katero koli obdobje dela državnega tožilstva," je dejal in dodal, da odločba praktično omogoča nadzor brez omejitev.

Tudi sicer je po zakonu izredni nenapovedani nadzor na tožilstvu po njegovem dopusten le, če je nujno potreben zaradi "zatrjevane ali domnevne hujše nepravilnosti", pa še v tem primeru lahko minister nadzor odredi "le ob izpolnjevanju obeh omenjenih pogojev".

Na vrhovnem državnem tožilstvu se po besedah Brezigarjeve ob tem zavedajo, da ima minister pravico in možnost uvesti pravosodni nadzor, mora pa biti odločba zakonita in ne sme omogočati njene zlorabe. Odločba pa tako, kot je napisana, to omogoča, je dejala.

V mnenju, ki ga je Brezigarjeva že poslala vladi, je, kot je povedala, vlado seznanila tudi z internim nadzorom, ki ga je uvedla potem, ko so v javnost prišli nekateri dokumenti iz spisa Magnusa Berglunda. Nadzor je po njenem pokazal, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo s spisom poslovalo zakonito, "ni pa bilo mogoče z zanesljivostjo ugotoviti oziroma potrditi, kako je prišlo do nezakonitega odtekanja dokumentov iz spisa".

Vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik je predstavil tudi rezultate pravnega pregleda spisa, ki ga je opravil na zahtevo Brezigarjeve. Pregled je pokazal, da je vodja okrožnega tožilstva zadevo zoper Magnusa Berglunda pravilno označila kot pomembno zadevo, kar je v skladu s predpisi državnega tožilstva. Zadeva je bila dana v delo tožilki po letnem razporedu dela. Zatem je državna tožilka izdelala tožilsko rešitev, in sicer da se kazenska ovadba zavrže.

Glede na oznako, da je zadeva pomembna, je povedal, da bi morala takšno odločitev podpisati vodja državnega tožilstva, ki pa je sopodpis zavrnila. Slednje je, kot je povedal, storila povsem upravičeno, saj je "odločitev tožilke, da ovadbo zavrže zaradi krajevne nepristojnosti, nezakonita". Povedal je, da bi morala tožilka v tem primeru zadevo odstopiti krajevnemu tožilstvu, ne pa jo zavreči, pa tudi sicer je ugotovil, "da je bila krajevna pristojnost podana". Sledila je predodelitev spisa drugi tožilki, "pri čemer je pregled pokazal, da je bila opravljena v skladu z zakonom o državnem tožilstvu," je še povedal.

Brezigarjeva je ob vsem skupaj danes še poudarila, da od ministra, ki je minister, ki mora ščiti neodvisnost pravosodja, pričakuje podporo "v smislu zaščite samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev".

Na novinarsko vprašanje, ali ni odločba ministrstva enaka odločbi, ki jo je izdal nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, ko je zahteval pregled nad koprskim tožilstvom, za vrhovno tožilstvo pa naj tedaj ne bi bila sporna, je pojasnila, da je zadeva drugačna, saj vodja Okrajnega državnega tožilstva v Kopru zahteve za nadzor ni zavrnil. "Torej ni bilo moje vloge," je dejala in dodala, da je tokrat njena vloga, ko se je mogla izreči o zadevi, nastopila zato, ker je bil nadzor na okrajnem tožilstvi zavrnjen.