»Slika garaže je obšla svet in bila objavljena v vrsti umetniških in oblikovalskih revij in tako so tudi IEDC povezali z umetnikom in umetnostjo,« pove dr. Purgova. In takoj usmeri na dimenzije sporočila: »El Lisitski je govoril o potrebi po novih piscih, nam pa tekst naznanja novi tip vodenja, nove voditelje!«  Dr. Purgova verjame v uravnoteženo rast in izpostavlja vlogo novih spretnosti: fantazije, poslušanja in zaupanja. 

Poslovna šola IEDC Bled je nosilec vrste dogodkov na področju razvoja voditeljstva v Evropi in širše. Katera so vprašanja ali teme, na katere opozarjajo te razprave?
Pomembni izzivi in teme v razpravah o voditeljstvu v Evropi so naslednje: karakteristike kulture evropskega voditeljstva v primerjavi z ameriškim na področju solidarnosti, vrednote deležnikov, družbena odgovornost in podobno. Osebno mislim, da imajo naši dogodki pomemben vpliv na udeležence, ki prihajajo k nam.

Ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, ste stavek »Priti moramo v Evropo,« označili kot napačen. »Mi smo Evropa,« ste bili odločni. Če potegnemo vzporednico: ali morda danes obstaja takšen napačen stavek ali pogled?
»Evropa je preteklost in Kitajska je prihodnost«, je stavek, ki se bo po mojem pokazal za napačnega. To stališče negira zgodovino in zgodovinske izkušnje in pozablja kakšne družbene reforme še čakajo Kitajsko. Mislim, da je to stališče, ki bi ga bilo potrebno oceniti z različnih plati.

Je po vašem mnenju mogoče dosegati dinamično rast, ki je obenem trajnostno naravnana, ali je mogoče le eno na račun drugega?
Verjamem, da je možna uravnotežena rast, hkrati pa mislim, da dinamika ni največja vrednota. Trajnostni razvoj in solidarnost sta prav gotovo pomembnejša!

Etiko v poslovanju je IEDC Bled uvedla precej prej kot druge poslovne šole. Zakaj?
Etiko oziroma poslovno moralo smo pri nas v predmetnik uvedli že na samem začetku obstoja naše šole, sistematično pa pred 19 leti v naš podiplomski študij managementa MBA. Zakaj tako zgodaj? Zato, ker je vodstvo šole dojelo kako pomembna je v poslovnem svetu morala in etične rešitev dilem, ki jih ima vsak voditelj dnevno pred seboj, pa tudi zato ker smo bili mlada ustanova, ki je lahko hitro vpeljala novosti. Po hitrosti uvajanja inovacij smo tudi sedaj znani po svetu.

»Ključen problem Slovenije je učinkovitost,« poudarjajo podjetniki, ki vodijo dinamično rastoča podjetja. Kako komentirate to izjavo kot predavateljica na področju učinkovitega vodenja?
Ne vem, zakaj toliko govora o učinkovitosti. Učinkovitost ni nekaj, kar bi bilo izven našega nadzora. Na učinkovitost vplivamo sami z več discipline, boljšo organiziranostjo in podobno. Mislim celo, da učinkovitost ni problem slovenskih menedžerjev, pač pa obstaja drugi izraz, ki se v angleščini reče »effectiveness«, ki ga pri nas prevajamo kot uspešnost. Mogoče je večji problem z uspešnostjo, čeprav menim, da je resnejši problem ambicioznost – misliti veliko (thinking big), postaviti si visok cilj.

»Ključni in vitalni vir, ki je na voljo menedžerju, je menedžer sam. Organizacija nikoli ne bo boljša od menedžerja, ki jo vodi.« Na to Druckerjevo modrost ste opozorili v kolumni za Financial Times.
Vodenje je prav zagotovo najpomembnejši dejavnik v organizaciji. Brez vizije ni prihodnosti. Brez motivacije ljudi bo rezultat veliko manjši, brez koordinacije v organizaciji pa bo kaos. Zato je voditeljstvo tako lepa in zahtevna stvar. Drucker je poleg te čudovite misli ustvaril mnogo drugih in srečna sem, da sem ga poznala. Kot zanimivost naj vam povem, da sem pred kratkim, letos v začetku avgusta, ko sem bila na letni konferenci ameriške Akademije za management v Chicagu, obiskala njegovo 98-letno soprogo, ki je bila na dopustu v Coloradu, in se z njo dva dni pogovarjala o njem v Rocky Mountains, kamor me je gospa peljala na izlet. Povedala mi je mnogo zanimivosti o njegovem pojmovanju vodenja, ki jih imam namen uporabiti v svojem prispevku na globalnem forumu, ki bo 19. novembra na Dunaju posvečen stoti obletnici Petra Druckerja. Vsekakor je Drucker moja inspiracija in mislim, da tudi inspiracija mnogih ljudi v svetu, ki bi radi znali več o vodenju in bili tudi boljši voditelji.

Veliko dinamično rastočih podjetij se v procesu rasti sooči s potrebo po prehodu iz podjetiško vodene v managersko organizacijo. Kateri so po vaših izkušnjah največji izzivi tega prehoda?
Največji izziv v procesu tranzicije od male podjetniške enote do večjega podjetja je kakovost managementa. Če se je podjetnik razvil v profesionalnega menedžerja, ali če je sposoben predati svojo moč in oblast profesionalnemu menedžmentu (je tudi motivacija za delo!), bo organizacija prav zagotovo rasla in se dobro razvijala. To je seveda težko dejanje in tudi sama sem šla in še grem skozi te procese, čeprav mislim, da sem v zadnjih nekaj letih uspela narediti ta preskok. Iz svojih izkušenj vem, da ga lahko narediš le, če si obkrožen z visokokakovostnimi in poštenimi ljudmi. In ko imaš to, gre vse pravzaprav samo po sebi.

Kako ocenjujete sposobnost slovenskih menedžerjev in podjetnikov, da gradijo zmagovalne ali konkurenčne time?
Vedno je zelo težko odgovoriti na posplošena vprašanja oziroma dati neka posplošena stališča. Po mojem mnenju se mlajša generacija slovenskih menedžerjev zaveda dejstva, da so lahko samo s timskim delom v podjetju uspešni, hkrati pa tudi mislim, da bi marsikdaj lahko bilo boljše. Tukaj mislim predvsem na izgrajevanje zaupanja med ljudmi in če bi se zavedali, kako pomembno je zaupanje in kako pomembno je sestaviti uravnotežene time, v katerih dobimo občutek, da imamo podporo, da se skupno razvijamo, da rešujemo svoje probleme in podobno, bi zagotovo raje delali v timih, kot pa sami. Pa ne samo zaradi uspeha, ampak predvsem zaradi svojega osebnega razvoja in počutja.

Velik pomen dajete povezavi med umetnostjo in menedžmentom: poslovni svet se po vašem lahko veliko nauči od umetnosti. Kako?
Poslovni svet potrebuje danes določene posebne spretnosti poleg funkcionalnih; to so fantazija, občutek za trende v svetu, inovativnost, prepoznavanje in spremljanje sprememb, poslušanje drugih deležnikov – v tem smislu se lahko veliko naučijo od umetnosti in umetnikov. Od glasbe se lahko na primer naučimo, kako poslušati drug drugega, saj tako kot v glasbi, če ne poslušamo zvokov drugega glasbenika, ne moremo igrati harmonično, ampak pride samo do »hrupa«, če citiram violinista Miho Pogačnika. Umetnost pravzaprav omogoča, da vidimo več, slišimo več in čutimo več. Umetnost nas lahko šokira, inspirira in povzroča refleksijo, hkrati pa nam pomaga, da postanemo ustvarjalnejši. Ustvarjalnost je tisto, kar dandanes najbolj potrebujemo, refleksija pa ravno tako, saj ni vseeno, če pograbimo prvo rešitev, ki je pred nami, ali pa razmišljamo o dilemi in se šele nato odločimo, pri tem pa imamo vedno pred seboj odgovorno ravnanje, ki obsega celotno družbo, ne pa samo našo lastno organizacijo.

V zadnjem času ste na nekaj srečanjih izpostavili vidik malih in srednje velikih podjetij, pomena njihove inovativnosti. Se vam zdi, da se premalo zavedamo vloge inovativnih podjetij?
Da, strinjam se z vami, da podcenjujemo pomen inovativnih podjetij in med njimi je veliko manjših, fleksibilnih, ambicioznih podjetnikov, ki odprte glave hodijo po svetu in prinašajo domov ideje oziroma na podlagi teh idej dobijo svoje nove, lastne ideje. In ti so tisti, ki ustvarjajo nova delovna mesta! Če vzamete v poštev (pogosto skrite) šampione v svetu, potem vidite, da so to podjetja, ki imajo zanimive značilnosti: mladi ljudje na vodilnih položajih in veliko več žensk na najvišjih položajih.

V čem je posebnost in pomen centra za inovativno učenje, ki ga je ustanovil IEDC Bled?
Center za inovativno učenje se osredotoča na razvoj novih voditeljev, to je voditeljev s spretnostmi in znanjem, ki sem jih omenila zgoraj, in z občutkom in željo, da bi prispevali k razvoju sveta, ki je boljši od današnjega. Poleg tega je Center opremljen z najmodernejšo učno in konferenčno tehnologijo, tako da lahko prirejamo še več pomembnih mednarodnih dogodkov. V Centru je tudi razporeditev prostorov drugačna kot v tradicionalnih amfiteaterskih učilnicah in je dana možnost za večjo komunikacijo med udeleženci, za boljše timsko delo, za večjo ustvarjalnost.

Med aktivnostmi IEDC Bled je tudi ustanovitev slovenskega društva UNGC, vključevanje v izbor horus za priznanje za družbeno odgovornost.
Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj (UNGC Slovenija) je zelo aktivno pri promoviranju principov UNGC med slovenskimi podjetji. Vrsta podjetij je medtem začela poročati o svojem napredku na tem področju in število podjetij, ki je podpisalo to pogodbo, raste. IEDC promovira te dejavnosti, zato ker verjame v poslanstvo UNGC in meni, da ima lahko na tem področju pozitiven vpliv na trajnostni in razvoj našega okolja in družbe nasploh.

Letošnji tradicionalni mednarodni forum kadrovskih in izobraževalnih managerjev, na katerem predava dr. Pierre Casse, je posvečen inovacijam na področju razvoja voditeljstva oziroma premiku od upravljanja s človeškimi viri k razvoju talentov. Bodo spoznanja v pomoč tudi podjetjem, ki skozi sodelovanje v Zlati niti, izboru zaposlovalca leta sporočajo svojo usmeritev v ljudi in talente kot ključni konkurenčni vir poslovanja v sodobni ekonomiji?
Najkrajši odgovor bi bil »da«. Prepričana sem, da bodo vsebina in spoznanja na forumu v korist tudi podjetjem, ki sodelujejo pri projektu Zlati nit, saj so v skladu s stališčem, da je talent najpomembnejši ekonomski vir in da bo razvoj talentov v prihodnosti najpomembnejši dejavnik konkurenčnosti.