"Zdaj je predvsem na vodstvu podjetja, da nadaljuje socialni dialog in ponudi zaposlenim takšne rešitve, ki bodo zanje tudi dolgoročno sprejemljive," je pojasnil minister, ki se je danes pogovarjal tako z upravo podjetja kot sindikati. Ponovil je svoje stališče, da je potrebno glede na povečanje naročil preiti na 40-urni delavnik in temu primerno popraviti plače.

Osebno je Lahovnik, kot je dejal, prepričan, da je dolžnost, da se na dolgi rok zagotovi udeležba zaposlenih v dobičku podjetja, kar omogoča zakon, za to pa obstajajo tudi davčne olajšave. Po njegovih besedah je na ministrstvu prijavljenih že 20 podjetij, ki to izkoriščajo, in ni razloga, da ne bi Gorenje, ki je največji slovenski neto izvoznik, tudi omogočil delavcem, da sodelujejo pri dobičku. Država je preko Kada 25-odstotna lastnica Gorenja in bo to po ministrovih zagotovilih tudi podprla.

Med razlogi za takšno nezadovoljstvo zaposlenih je Lahovnik navedel tudi "očitno neustrezno komuniciranje" tako znotraj podjetja kot do zunanje javnosti. "Tukaj je bilo precej dvoumnih sporočil. Če bi bilo tudi znotraj podjetja dovolj socialnega dialoga, dovolj odkritega pogovora z zaposlenimi, in če bi bili seznanjeni z realnim položajem in če bi se odkrito položile karte na mizo ter razkrili vsi prejemki uprave, vse morebitne lastniške povezave, okoli katerih so bili določeni dvomi, do tega ne bi prišlo," je ocenil.

Ob tem je minister dejal, da je resnično vesel, da je do dogovora prišlo, in da verjame, da bo v nadaljevanju tudi skozi socialni dialog omogočeno, da bo podjetje normalno poslovalo.

Prejemki uprave po njegovo presegajo priporočila vlade. "Gorenje ni večinsko v državni lasti, zato niso zavezani upoštevati teh priporočil. Mogoče pa bo tudi v nadaljevanju ena izmed gest uprave, da si bo temu primerno znižala tudi svoje prejemke in na ta način pokazala, da se zaveda resnosti položaja," je pojasnil Lahovnik. Država bi se morala po njegovem mnenju kot 25-odstotna lastnica Gorenja skozi svoje predstavnike v nadzornem svetu bolj aktivno vključiti.

Minister je še pojasnil, da se s prvim nadzornikom Gorenja Jožetom Zagožnom nista pogovarjala. "Predstavniki, ki jih je imenovala država v nadzorni svet Gorenja, mojega osebnega zaupanja ne uživajo. Pričakujem, da bodo na naslednji volilni skupščini tudi zamenjani in da bodo v nadzorni svet imenovani ljudje, ki uživajo ugled tako v Šaleški dolini kot širše v gospodarstvu," je povedal Lahovnik.

Kot je dodal, "verjame, da bodo tudi zaposleni v nadzorni svet imenovali tiste ljudi, ki jim zaupajo, da bodo najbolje zastopali interese družbe in zaposlenih". Ob tem Lahovnik ni izključil možnosti, da bo do sprememb prišlo pred redno skupščino junija prihodnje leto. "To je seveda stvar premisleka. Jaz ne izključujem, da ne bi do tega prišlo že prej, če se bo pokazala potreba," je pojasnil minister.

Sindikat Gorenja je nocoj po celodnevnih pogajanjih z upravo Gorenja glede višjih plač in ponovne vzpostavitve proizvodnje, ki stoji od torka, z upravo družbe podpisal sporazum, ki med drugim predvideva izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov neto, je za STA povedal predsednik sindikata v podjetju Žan Zeba.

Sporazum so načeloma podprli tudi predstavniki delavcev, vendar sporazuma še niso podpisali, saj ga morajo najprej predstaviti zaposlenim. Tiskovna predstavnica Gorenja Uršula Menih Dokl je za STA povedala, da so se dogovorili o ponovnem zagonu proizvodnje v četrtek zjutraj ob 6. uri, koliko delavcev pa bo zares prišlo na svoja delovna mesta, pa še ni znano.