Velenje »Ko so ljudje dobili plačilne kuverte, so videli, da so plače take kot za julij, ko so bili doma, delali pa so ves avgust. Mati s tremi otroki je šla v šefovo pisarno, vrgla svoj plačilni list predenj in mu rekla, naj živi s tako plačo. Tega ni bilo mogoče več prenašati, niso nam plačali dela, niso nam plačali nadur, delali smo skoraj vse avgustovske sobote. Šli smo iz obratov. Silili so nas, naj se vrnemo v hale, ampak bilo je že prepozno. Če bi šli nazaj in se razdelili po skupinah, bi nas utišali. Nabiralo se je že od novega leta,« so pripovedovali delavci, ki so v torek zvečer stali na notranji strani tovarniških ramp do konca izmene – bilo jih je nekaj sto iz proizvodnje hladilnikov in pralnih strojev, pred njimi pa dva razkoračena varnostnika s prekrižanimi rokami na prsih.

»Gestapovski« odnos šefov

»Sram me je povedati, kakšno plačo imam. Če stegnem roko na cesti, bom dobila prav toliko. Vsi smo živčni, pritiskajo na nas, nihče nam ne odgovarja na vprašanja, grozijo nam, 'če vam kaj ne paše, vzemite knjigo'. Počutimo se kot v taborišču, odnos nekaterih šefov je gestapovski. Ljudje si ne upajo na bolniško, ker bi se preveč poznalo pri plači. Ko imamo sestanke, nas tako 'nafutrajo', da nimaš kaj odgovoriti. Zdaj naj pridejo grozit, če si upajo. Ne bo jih, predobro vedo, da nas potrebujejo. In naši otroci! Naj zaradi kapitalistov ostanejo neizobraženi?! Gorenjevi delavci nimamo denarja, da bi jih šolali. Koliko joka je zaradi tega! Šefov ni bilo nikdar med nas, ko so delili dobičke, znali pa so priti in nam povedati, da se bo zmanjšala plača, ko se je začela kriza. Poslušali smo, privolili, toda vse ima svoje meje,« so ena za drugo govorile ženske v sivih haljah, ki jim plače v Gorenju določajo način življenja. Vesne, Đeme, Emine, Suade, Olge so delavke, ki v družine prinesejo manj kot 500 evrov plače.

Sindikat ne uživa zaupanja

»Spontan upor v Gorenju je precedens in odziv stiske ljudi. Delavci se lahko še tako trudijo razumeti proces recesije, na koncu se vendarle pokaže vsa krutost v usodi posameznikov. Lahko se zgodi, da se bo kaj podobnega zgodilo še v drugih podjetjih. Ena od resnic je, da so bili delavci zelo potrpežljivi ob vhodu v krizo in da pri izhodu potrpljenja ne bo več,« je v torek zvečer na tovarniškem dvorišču rekla sindikalna voditeljica (Skei) Lidija Jerkič. 

Predstavniki sindikata med ljudmi ne uživajo zaupanja, trdili so, da je sindikat že dolgo v preveliki spregi z upravo, tudi Dušan Semolič je bil ob prihodu v tovarno sprejet z odporom. Bobinčeva ekipa se je bila prisiljena pogovarjati z delavkami, ki so jih določili uporniki. Sredi popoldneva je Franjo Bobinac, ki je moral zjutraj, ko so delavci obstopili dovozno krožišče, priti v tovarno po drugi poti, stopil pred delavce in jim rekel, da se zaradi prekinitve dela nikomur ne bo nič zgodilo, in jih pozval, naj se vrnejo za stroje. »Če ne bomo delali, bodo delali v Italiji, Grčiji Turčiji, na Kitajskem, v Gorenju pa ne več,« je dejal in naletel na ogorčene vzklike.

Na novinarski konferenci je nato povedal: »Prekinitev dela od včeraj do danes pomeni 4 milijone evrov izpada v prodaji. Položaj je dramatičen, če bi stali še dva ali tri dni, bi obseg izpada znašal toliko, kot je potrebno za maso plač.«

Ekipi uprave se je do poznega popoldneva uspelo s predstavniki delavcev dogovoriti le o tem, da z oktobrom preidejo na 40-urni delovnik in da se s tem prehodom osnovne plače dvignejo za 10 odstotkov, kar ni nič drugega kot vrnitev plač na raven lanskega novembra. Uprava je predlagala začasno uvedbo draginjskega dodatka, a Bobinac ni hotel povedati, koliko bi znašal. Delavci so zahtevali izplačilo nadur in višje plače, ne le vrnitev tistih 10 odstotkov, za kolikor so se po lanskem novembru znižale.

»Gorenje je delavcem vedno plačalo vse, kar jim je dolgovalo, tako bo tudi v prihodnje,« je novinarjem dejal Bobinac. Če bi ga slišali delavci, bi ga morda izžvižgali, kot so ga v torek popoldne. Včeraj popoldne je v Gorenje prišlo tudi sporočilo župana Srečka Meha, ki je podprl delavce v zahtevi po pravičnem plačilu. Meh je tudi ponudil pomoč v pogajanjih z upravo.

Danes vendarle začetek proizvodnje?

Sinoči je sindikat z upravo družbe vendarle podpisal sporazum, ki predvideva, da bi v primeru, če bi delavci zjutraj nadaljevali delo, tistim z nižjimi dohodki izplačali draginjski dodatek v višini 150 evrov. Po naših informacijah naj bi ga prejelo okoli 3000 delavcev. Sporazum so načeloma podprli tudi predstavniki delavcev, vendar ga še niso podpisali, saj ga morajo najprej predstaviti zaposlenim. Zato sinoči še ni bilo znano, koliko delavcev bo zares prišlo na svoje delovno mesto.