Izgubljena bitka

Znanec, direktor hotela v turističnem kraju ob morju, mi je pravil: "Ustreči turistom - to je misija nemogoče!"

Potem mi je pripovedoval, da vodi lep, udoben hotel, na lepem kraju blizu morja, da imajo odlično kuhinjo, ljubeznivo osebje, primerne cene… In goste, ki z vsem navedenim niso zadovoljni.

Skupina mladih turistov je hotelsko knjigo pritožb napolnila z razočaranimi, pikrimi in jeznimi pripombami, da je v hotelu dolgčas, da nima glasbe, da se nič ne dogaja…

Sklenili so, da jim bodo ustregli, in poiskali so kakovosten orkester z dobrim pevcem, vsak večer je bil na terasi ples. Kaj hujšega! Starejši turisti in tisti z majhnimi otroki so se pritoževali še odločneje. Glasba jih je motila, niso mogli spati in nekateri so počitnice kar prekinili ter hotel zapustili.

Toda to ni bila edina težava. Hotel ni bil klimatiziran, nekaterim je bilo vroče. Na hitrico so namestili klimatske naprave in spet ni bilo prav: nekateri so se menda hudo prehladili. Kaj zdaj? Nekaterim je bilo prehladno, drugim prevroče! Tudi temperatura morja ni ustrezala vsem enako.

Nemški turisti so se jezili, ker je bilo v hotelu preveč preglasnih Italijanov, Italijanom ni ugajalo, da je med njimi toliko zoprnih in zadrtih Nemcev, oboji pa so se pritoževali čez Čehe in Ruse… Domačim gostom niso ugajali nobeni.

Mnogim je bilo sto metrov oddaljeno parkirišče predaleč, nekatere je motil hrup avtomobilov, češ da je parkirišče preblizu. Vegetarijanci so se pritoževali nad premajhno izbiro, mesojedci nad preveliko ponudbo rib, ribji ljubitelji nad premajhno.

"In kako jim ustrežete, kaj naredite?" sem vprašal.

"Nič ne naredimo, ignoriramo jih in delamo naprej po svoje. Saj vendar znamo in vemo, kaj je najbolje za nas in za goste. Menda ne bomo dovolili, da bi nas naše stroke učili tisti, ki je ne znajo."