Proračunski primanjkljaj bo do konca mandata te vlade najverjetneje vztrajal nad maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), proti čemur se bo vlada, sodeč po zadnjih napovedih ministra za finance Franca Križaniča, poskušala bojevati ali z višjimi davčnimi obremenitvami ali pa s krčenjem socialnih pravic.
Najbolj problematičenproračunski primanjkljaj
Naraščanje javnofinančnega dolga samo po sebi ni skrb vzbujajoče, pravi ekonomist Sašo Polanec. Problematičen pa je proračunski primanjkljaj, če bo več let zapored ostal nad petimi odstotki BDP, saj bo začel naraščati delež obresti v BDP. Odhodki za servisiranje dolga naj bi se z letošnjih več kot 360 milijonov evrov do leta 2012 povečali na kar več kot 800 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo razvojni programi najverjetneje še bolj prikrajšani.
Zadolževanje države v predvidenem obsegu je po mnenju ekonomista Jožeta Damijana problematično, ker zaradi gospodarske krize še najmanj dve leti ni mogoče pričakovati povečanih prilivov davčnih prihodkov iz naslova DDV, trošarin in davkov na dohodek. Poročali smo že, da se bo v državno blagajno letos steklo precej manj davkov, kot je vlada izračunala v zadnjem rebalansu proračuna - v prvi polovici leta so davčni prilivi dosegli vsega 40 odstotkov načrtovanih.
Vladni scenariji nerealni?
Vlada napoveduje, da naj bi se proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižal na 4,8 odstotka, leta 2011 pa na 3,5 odstotka BDP. Dolg širše države naj bi v teh letih znašal okoli pet oziroma okoli štiri odstotke BDP.
Damijan meni, da se proračunski primanjkljaj prihodnji dve leti nikakor ne bo znižal, kot predvideva vlada. "Zaradi financiranja nadomestil za brezposelnost in za subvencije se bo najbrž še povečal na več kot pet odstotkov BDP. Do konca mandata te vlade se utegne javni dolg povišati na raven med 45 in 50 odstotki BDP," opozarja Damijan. "Potrebni bodo od dva do trije mandati (8-12 let) ob ugodni gospodarski konjunkturi, da se bo primanjkljaj proračuna znižal na raven blizu odstotka in da se bo javni dolg zmanjšal pod 35 odstotkov BDP," je prepričan.
Staviti na gospodarskorast ali znižati izdatke
Če držijo ocene ekonomista Maksa Tajnikarja, da vlada drži prekrižane palce za hiter gospodarski zagon Nemčije in ZDA, verjetno ni mogoče pričakovati konkretnih varčevalnih ukrepov. O teh na ministrstvu za finance niti ne spregovorijo, saj da so del še nastajajočih proračunov za prihodnji dve leti. Res je, da bi bila gospodarska rast najelegantnejša kratkoročna rešitev za proračun, saj avtomatično poveča davčne prilive in zmanjša izdatke na račun brezposelnih. Vendar, tako Tajnikar, avtonomne rasti, zaradi katere je Slovenija v preteklosti rasla hitreje kot drugi, ne bo, ker v tej smeri ni bilo narejenega nič. Dolgove bo država odplačevala še težje.
Poleg tega to pomeni zanašanje na okrevanje, ki pa ga nihče ne zna natančno napovedati. Država naj torej zmanjša izdatke, kar pa je, tako ekonomist Janez Prašnikar, kratkoročno vse prej kot realno pričakovanje. Rezerve sicer vidi v izdatkih za tako imenovano socialno državo. Polanec meni, da bi to lahko v kratkem času storili s seštevanjem in merjenjem socialnih transferjev na družino in jih racionalizirati tam, kjer ne spodbujajo dela oziroma ga celo zavirajo.
Nujno preseči štiriletno vladanje
Vlada Boruta Pahorja je za jesen napovedala pripravo korenitih strukturnih reform. A za zdaj, razen curljanja delnih informacij, ki pa koalicijsko niso niti približno usklajene (na primer novi dohodninski razredi ali zvišanje starostne meje za upokojitev), javnost ni dobila.
Polanec dvomi, da se bo napoved o strukturnih reformah udejanjila, še posebno prepotrebna reforma pokojninskega sistema. "Slovenija bo imela dolgoročno težave zaradi skritih lukenj v pokojninski blagajni ob tem, da bo treba odplačati še zdajšnji dolg," pravi Polanec in dodaja, da bo nujno treba zvišati starostne meje.
Nič bolje ni v zdravstvu in šolstvu, dodaja Tajnikar: "Katastrofalne napake pri plačah in ZZZS, ki niso odnesle še nobenega odgovornega, in neumne razprave o povečevanju prispevkov za zdravstvo. Še nikoli nismo stran metali toliko denarja za skrajno nekakovostno visoko šolstvo, v katerem država financira šole, ki jih sestavljajo predavatelji in višji predavatelji."
barbara.hren@dnevnik.si
katja.svensek@dnevnik.si
