Turčija in Estonija sta bili pred njimi, ker sta v svojih skupinah dobili več nizov, Češka pa je prav tako kot Slovenija osvojila en niz, a je bil količnik med dobljenimi in izgubljenimi točkami v prid Slovencev.
Ti so na svojem tretjem nastopu na evropskem prvenstvu doživeli novo razočaranje, še posebej, ker so bili pred tekmovanjem veliki optimisti. Na pripravah na Kopaoniku so vsaj po zagotovilih strokovnega štaba in nekaterih igralcev dobro delali, še pred desetimi dnevi kazali odlično formo, ki pa je kar naenkrat izginila.
"Ne vem, kje na poti od Kopaonika do Izmirja smo jo izgubili. Mogoče v Mariboru, kjer zadnje dni pred odhodom v Turčijo nismo mogli normalno trenirati, mogoče na naporni nočni poti od Maribora do Izmirja. Tudi to je lahko krivo, vsak ve, koliko časa prihajaš k sebi po neprespani noči. Brez forme, tako ekipne kot individualne, pa ni niti potrebne samozavesti. Nočem iskati izgovorov, sam sem odgovoren, po vrnitvi v domovino pa bom po premisleku in analizi povedal kaj več. Vzdušje v moštvu je bilo dobro, a nismo imeli enega igralca, ki bi bil razpoložen, ki bi nas povlekel," po treh porazih ni bil posebej zgovoren Hribar.
A nekateri igralci, predvsem kar se tiče vzdušja, menijo drugače. Ekipa naj bi bila daleč od homogenosti, tako kot pri ACH Volleyju naj bi prišlo do razdelitve v dva tabora, v enem naj bi bili nekateri mladi igralci, v drugem nekateri starejši (v ekipi so tudi neopredeljeni). To naj bi se videlo na dan prve tekme proti Španiji, ko je rojstni dan praznoval kapetan Tine Urnaut, a prešernega razpoloženja ob tem ni bilo čutiti, nekateri soigralci mu ob osebnem prazniku niti niso čestitali. Zaradi dveh taborov najbrž v reprezentanci ni bilo prave kemije, kar se je dalo zaznati na igrišču.
Drugi slab videz na igrišču pripisujejo neuigranosti, selektorju zamerijo, ker še v času prvenstva ni vedel, katera bo udarna postava. "Reprezentanca ni klub. Vsi nismo ves čas skupaj, da bi čutili drug drugega, da bi se poznali, kako kdo diha, kako reagira. Selektor bi moral več časa uigravati eno postavo," meni Jasmin Čuturić, podobnega mnenja so tudi soigralci. "Vinčič in Šmuc sta oba dobra podajalca, toda s soigralci se moram privaditi na enega izmed njiju. Mi se nismo," je podobnega mnenja kot Čuturić Mitja Gasparini, ki je razočaran tudi nad Hribarjevo odločitvijo, da ga bolj ali manj drži na klopi. Zadnja tekma proti Grčiji, v kateri je Primorec stresel jezo, je mogoče tudi dokazala, da neupravičeno, saj je z odličnimi servisi ekipi priboril vsaj časten niz.
Prav servis je bil na prvenstvu največja težava. Neverjetno, koliko žog je letelo v mrežo in koliko izven igrišča. S servisi tekmecem niso vsiljevali svojega ritma, niso pritiskali, s tako slabim servisom se ni dalo storiti nič. "Prav gotovo smo servis premalo trenirali," je prepričan Urnaut, Čuturić, ki je bil skupno gledano vseeno najboljši server, pa meni: "V vsaki tekmi je nekdo zadolžen, da z močnimi in tveganimi udarci poskuša razbiti obrambo. In če so tisti, ki za to niso bili zadolženi, pošiljali žoge v mrežo, tudi mi nismo mogli bolj tvegati."
Prepričanj o razlogih za poraze - skupno jih je na evropskih prvenstvih zdaj že 11 -, je veliko (omenjajo se še izbira prijateljskih tekem, njihov način, pomanjkanje težkih tekmecev, neigranje v evropski ligi ...), dejstvo pa je le eno, Slovenija je v Izmirju povsem razočarala, ne samo zaradi slabih rezultatov, ampak tudi zaradi še slabše igre. Nadarjena generacija, sicer skupek mladih in izkušenih igralcev, je zamudila še eno priložnost, da dokončno opozori nase. Bronasta kolajna na sredozemskih igrah je sicer lep dosežek, a se ne more primerjati niti z evropskim prvenstvom niti s kvalifikacijami za svetovno prvenstvo, na obeh tekmovanjih je bila neuspešna.
"Ostajam pri svojih besedah, ki sem jih izrekel pred prvenstvom. Trije porazi so velik neuspeh. Mislil sem, da je vendarle prišel čas za vsaj eno zmago, a vidim, da sem se zmotil. Vprašanje, kdaj bo reprezentanca imela takšno priložnost, kajti žreb nam je bil res naklonjen," je dejal Matija Pleško, nekdanji kapetan te reprezentance, ki ima prav tako veliko pripomb na vodenje reprezentance, ni pa tudi povsem prebolel načina, kako je izgubil kapetanski trak oziroma na kakšen način so mu to sporočili.
Očitno je prišel čas, ko bo treba reprezentanco dokončno pomladiti in se zahvaliti starejšim. Ti sicer še imajo voljo do igranja, tudi kakovost ni vprašljiva, a vse težje prenašajo, da imajo glavne vloge mlajši igralci. In tega niti ne skrivajo. Vsekakor pa bodo potrebne tudi spremembe v strokovnem štabu. Mnogi menijo, da bi zveza na mesto selektorja ustoličiti tujega strokovnjaka, kar je v drugih reprezentancah prava moda (najbolj priljubljeni so Italijani). Spet pa postaja aktualno ime Andrej Urnaut, trenutno trener Berlina, ki bi si ga na čelu želeli mnogi. A kaj, ko je blagajna zveze prazna.
V nadaljevanje evropskega prvenstva sicer z najboljšim izhodiščnim položajem vstopajo Poljaki, Rusi, Grki in Bolgari, ki s seboj nosijo štiri točke, Francozi, Nizozemci, branilci naslova Španci bodo drugi del začeli z dvema, Nemci, Finci, Slovaki in Italijani pa so ob štirih popolnih poražencih najbolj razočarani.
