Prav tako je odbor vodstvu RTVS priporočil, naj pripravi celovito oceno stanja kadrovske politike s poudarkom na honorarnih delavcih in jo vključno s predlaganimi ukrepi posreduje odboru.

Med glasovanjem o sklepih so sicer v poslanski skupini SDS napovedali obstrukcijo glasovanja o naslednjih sklepih odbora. Rudolf Petan (SDS) je namreč ocenil, da so sklepi "politično eksekutorski", služili pa bodo zgolj "kot sredstvo, s katerim se namerava zamenjati vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS)".

Podobno je ocenil Branko Grims (SDS). Po njegovem je nedopustno, da se stiska honorarnih delavcev na RTVS, zlorablja za politični pritisk na vodstvo RTVS in za pripravo terena za spremembo zakona o RTVS. Opozoril je, da je vlada "opravilno nesposobna in da je vse, kar si še želi, ustvariti popolno anatomijo v sistemu javnega obveščanja".

Nasprotno pa je Dejan Levanič (SD) ocenil, da so sklepi dobri, kot taki pa lahko po njegovem zgolj pripomorejo k reševanju omenjene problematike. Poslance SDS je zato pozval naj s svojimi navedbami prenehajo zavajati javnost.

V razpravi o problematiki je predsednik Sekcije pogodbenih novinarjev RTVS Martin Tomažin sicer povedal, da se položaj honorarnih delavcev na RTVS dolga leta ne ureja sistematično, na strani vodstva pa ne najdejo odgovornega, ki bi bil slednje pripravljen spremeniti. Povedal je, da si honorarni sodelavci na RTVS želijo, da bi se izdelalo kadrovske načrtov za posamezne redakcije, izenačilo položaj pogodbenih sodelavcev na vseh uredništvih in odpravilo kršitve delovne zakonodaje ter da si 80 odstotkov honorarnih delavcev želi redne zaposlitve.

Martin Tomažin je za STA dodatno pojasnil, da ni več predsednik Sekcije pogodbenih novinarjev RTVS, saj po novem sekcijo vodi predsedstvo, ki mu vsake tri mesece predseduje nova oseba. 4. junija je tako nalogo predsednika prevzel Lan Dečman, danes pa Edi Mavsar.

Predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič je v uvodu seje povedal, da je bilo v letu 2008 na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) zaposlenih okoli četrtina novinarjev v Sloveniji, ki so zaposleni. Opozoril je, da se zaposlovanje na zavodu od leta 2004 zmanjšuje, ta težava pa se kljub vsem opozorilom, ki so ga naslovili na vodstvo, ne rešuje. Število honorarnih sodelavcev na RTVS je po njegovem tako še vedno visoko.

Pomočnica generalnega direktorja RTVS Cvetka Žirovnik je povedala, da skušajo težavo reševati, vendar pa so pri tem "vedno ujetniki finančnih sredstev". Kot je povedala, se ne strinja s trditvijo, da je pri zaposlovanju vse narobe, je pa po njenem treba zadevo reševati na način, ki ga omogoča "pozitivna zakonodaja".

Direktor direktorata za medije ministrstva za kulturo Vojko Stopar je povedal, da se ministrstvo zaveda omenjene problematike, zato so na ministrstvu tako v stiku s sindikatom kot vodstvom RTVS. Opozoril pa je, da se ministrstvo ne more postavljati v vlogo arbitra in da je treba težavo rešiti predvsem znotraj hiše.

V splošni razpravi je Aleksander Zorn (SDS) ocenil, da je predlagana razprava preuranjena, posebej, ker se pripravlja nov zakon o RTVS. "Kar koli bi zato danes sklenili v imenu države kot ustanovitelja, bi bilo lahko to z novim zakonom nično," je dejal in ugotovil, da je bila seja sklicana na silo.

Po mnenju Franca Jurija (Zares) so poslanci tokrat ponovno soočeni s težavo, ki se vleče že iz mandatov prejšnjih vodstev. Poslance skrbijo predvsem tipske pogodbe, s katerimi se prikriva delovno razmerje in so se po njegovih besedah začele uveljavljati v prejšnjem mandatu. "Kljub obljubam, da se bo to uredilo, do tega ni prišlo, prišlo je celo do nekaterih novih kršitev," je dejal. Opozoril je tudi, da velik del težave temelji na politični zamrznitvi naročnine RTVS in dodal, da so vsi, skupaj z vodstvom zavoda, talci omenjene odločitve.

Juri je še opozoril, da honorarni sodelavci delajo v enakem obsegu kot redno zaposleni, kljub temu pa nimajo enakih pravic. Vito Rožej (Zares) pa, da morajo tisti, ki delajo honorarno, vsake toliko časa podaljševati pogodbe, ki pa jim jo lahko vodstvo podaljša ali pa ne, na ta način pa se po njegovem lahko novinarjem tudi "natika nagobčnik".

V poslanski skupini SDS so sicer razpravi o tej točki na odboru nasprotovali, saj odbor za kulturo za omenjeno problematiko po njegovem ni pristojen. Delovna zakonodaja namreč po njihovem sodi pod odbor za delo, družino in socialne zadeve, pritožbe pa na komisijo za peticije. Jože Tanko (SDS) je zato predlagal, naj še pred obravnavo zadeve določijo, ali zadevo obravnavajo kot matično ali kot zainteresirano delovno telo, vendar predsednica odbora Majda Potrata (SD) njegovega predloga ni dala na glasovanje. Kot je dejala, je matičnost zadeve določil že predsednik DZ.

Tanko je tudi protestiral, ker so člani odbora sklepe odbora, o katerih naj bi danes odločali, dobili šele na sami seji, Potrata pa je pojasnila, da ne gre za sklepe odbora, pač pa sklepe, ki jih predlagajo posamezne poslanske skupine.