S čisto izgubo je letošnje prvo polletje končalo 14 od 23 analiziranih holdingov, medtem ko je čisti dobiček v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala le Aktiva Naložbe, ki je v solasti Darka Horvata. Na drugi strani so letos največjo izgubo ustvarili Istrabenz, Skupina Zvon Ena Holding (družba je objavila le konsolidirane podatke), Maksima Holding, Infond Holding in NFD Holding. Največ, in sicer kar 291 milijonov evrov čiste izgube, je v zadnjih 12 mesecih pridelal Istrabenz, ki mu z 99 milijoni evrov sledi Infond Holding, na tretje mesto pa se s 66 milijoni evrov uvršča NFD Holding.
Kratkoročnih posojil štirikrat več kot dolgoročnih
Razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi posojili holdinških družb se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta nekoliko izboljšalo, vendar pa imajo analizirani holdingi v povprečju še vedno 3,75-krat več kratkoročnih kot dolgoročnih finančnih obveznosti.
Skupne kratkoročne finančne obveznosti so se v prvih šestih mesecih znižale za 1,4 odstotka, medtem ko so se dolgoročne povečale za 4,5 odstotka na 584 milijonov evrov. Finančni dolg 23 analiziranih holdingov se je tako od začetka leta znižal le za 0,2 odstotka na 2,78 milijarde evrov. Glavnino teh posojil so holdingi dobili pri domačih bankah, vendar pa se povečuje delež posojil, ki so jih holdingi najeli pri podjetjih, ki jih lastniško obvladujejo. Infond Holding in Center Naložbe sta imela na zadnji junijski dan pri družbah iz skupine Pivovarna Laško najetih za kar 110 milijonov evrov posojil, Sava je družbam v svoji skupini dolgovala 11,3 milijona evrov, Poteza Skupina 8,4 milijona evrov, KD Group 8 milijonov evrov, Modra Linija Holding 2,3 milijona evrov…
Med razlogi, da si holdingi vse bolj sposojajo pri svojih odvisnih družbah, so tudi vse ostrejše zahteve bank po zavarovanju posojil in nepripravljenost bankirjev za ponovno podaljšanje obstoječih kratkoročnih posojil. Ker ima večina holdingov zastavljeno že celotno oziroma večji del "primernega" premoženja, zdaj pri odvisnih družbah najemajo nezavarovana posojila. Kako tvegano je tovrstno nezavarovano posojanje, je razvidno pri družbah iz Skupine Pivovarna Laško, ki jim sedaj grozi, da bodo ostale brez 110 milijonov evrov, kolikor so nezavarovano posodile omenjenima družbama.
***Večjo tabelo s poslovanjem holdinških družb v prvi polovici letošnjega leta si lahko pogledate na tej povezavi***
Razdolžitev le pod prisilo
Od začetka leta do konca junija je svoj finančni dolg opazneje zmanjšal le Istrabenz, v zadnjem mesecu pa se mu je pridružil še Infond Holding (v prvi polovici leta se je njegov finančni dolg celo povečal za 19 milijonov evrov). Vendar pa gre pri obeh primerih za neprostovoljno razdolžitev, saj je zmanjšanje dolga predvsem oziroma zgolj posledica bančnih zaplemb njunega premoženja.
Med holdingi, ki so letos obseg finančnih obveznosti zmanjšali za več kot deset milijonov evrov, sta le še Finetol in Maksima Invest, vendar pri slednji zmanjšanje ni posledica odplačila dolga, temveč pretvorbe posojil v osnovni kapital, s čimer se je Maksima Invest izognila insolventnim postopkom. V insolventnih postopkih so sicer Istrabenz, Maksima Holding in Infond Holding, že v kratkem pa jim bo sledil tudi Center Naložbe.
Prihodnja pomlad bo minila v znamenju zaplemb
Konec junija so imeli analizirani holdingi skupaj za 1,3 milijarde evrov več posojil kot kapitala, kar je 132 milijonov evrov več kot konec decembra lani. Ker bodo morali holdingi do konca junija prihodnje leto bodisi vrniti bodisi reprogramirati več kot dve milijardi evrov posojil, bodo morali ali prisilno prodati svoje premoženje in tako odplačati posojila ali pa jim bodo premoženje zaplenile banke, ki so podobno ravnale v primeru Istrabenza in Infonda Holdinga. Prav to pričakuje tudi izvršni direktor Aktive Naložb Tadej Počivavšek, ki meni, da je že v začetku prihodnjega leta "pričakovati prve resnejše pogovore o nakupu takšnih naložb od bank ali drugih finančnih ustanov."
