Naj si gre za uspehe ali organizacijo, prav je, da je vedno vzornik nekdo, ki ima kaj pokazati. Tako je moč pri atletskem mitingu v Zagrebu čutiti, da bi se radi primerjali z alpskim smučanjem, saj organizacija Snežne kraljice blesti tako v svetovnem pokalu kot med prebivalci. Zaenkrat se atletska prireditev, ki je v zadnjih dveh letih doživela vrhunec, s Snežno kraljico (še) ne more primerjati. Tako ne po finančni plati (neuradni atletski denarni sklad se giblje okrog 650.000 evrov, smučarski pa dva milijona evrov), kot tudi identifikaciji prireditve s prebivalci milijonskega mesta.

Zagrebčani so ponosni, da so letos zamenjali menedžerja prireditve. Doslej je atletske posle vodil Hari Edletzberger (menedžer Blanke Vlašić in nekoč Brigite Bukovec), odslej pa jih vodi Daniel Wessfeldt (menedžer Jelene Isinbajeve), medtem ko je direktorski stolček prevzela nekdanja metalka kladiva Ivana Brkljačić. V času svetovne gospodarske krize atleti še toliko bolj zamerijo obljubam organizatorjev, češ, kakšen denar bodo dobili za štartnino, nagrado in morebitni rekord, na koncu pa gredo domov s praznim žepom, ali čakajo del denarja precej dolgo. Takšna praksa je bila v atletskem svetu precej uveljavljena, a Zagreb se trudi, da bi dobil status "čistega" mitinga. Zato so letos tudi prvič razpisali nagradni sklad za najboljše v posameznih disciplinah, ki je znašal 200.000 ameriških dolarjev. Preostanek denarja je šel v večini na račun atletov, letos pa se je čutilo, da se je varčevalo na vsakem drugem koraku.

Miting se spominja po rezultatih. Slovenski spomin na 59. izvedbo Hanžekovićevega memoriala bo milo napisano lep, če ne nepozaben. Primož Kozmus je na prvi tekmi po osvojitvi naslova svetovnega prvaka, natanko dva tedna po uspehu v Berlinu, vnovič matiral svetovno konkurenco v metu kladiva. V izjemnem vzdušju, ki so ga priredili predvsem navijači iz Brežic, je pokazal, da je lahko met kladiva ena najatraktivnejših atletskih disciplin, medtem ko se velemožje Mednarodne atletske organizacije (IAAF) trudijo, da bi ga čimbolj izbrisali iz atletskega koledarja. To se je lahko na lastne oči prepričala tudi ukrajinska legenda skoka ob palici Sergej Bubka, prvi podpredsednik IAAF, ki mu mnogi napovedujejo predsedniški stolček.

"Metalci kladiva bomo skušali stopiti skupaj in najti mesta, kjer je zanimanje za našo panogo. Slovenija lahko na tem področju veliko pripomore," trdi Primož Kozmus, ki je bil na novinarski konferenci po najboljšem letošnjem dosežku na svetu v metu kladiva (81,77 m) deležen številnih vprašanj. Najzanimivejšega mu je zastavila hrvaška kolegica, ki je Brežičana vprašala, če bo šel po uspešnem nastopu v Zagrebu v pokoj. "Morda bi šel, a država pri nas še ne poskrbi za vrhunske športnike," je odgovoril borec za pravice slovenskih športnikov.

Da bo Zagreb 2009 ostal v nepozabnem spominu tudi v svetu, je poskrbela hrvaška "letalka" Blanka Vlašić. Drugi izid vseh časov v skoku v višino (208 cm) je imel le toliko pelina, da se Splitčankin strokovni štab po uspešnem poskusu na 205 cm ni odločil za 210 cm. Svetovni rekord Blanki Vlašić še nikoli ni bil tako dosegljiv. Če bi ga dvakratna svetovna prvakinja postavila na domačih tleh, bi marsikdo od 10.000 gledalcev na Mladosti doživel še kaj več kot delirij.