Številke same po sebi niso dramatične in sifilis ni najpogostejša spolno prenosljiva bolezen v naši državi. Toda glede na to, da je breme okužb daleč največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, med njimi pa skupina tistih, ki so okuženi z virusom HIV, zadeva nikakor ni nedolžna. Od 65 primerov zgodnjega sifilisa, kolikor je bilo prijavljenih lani, je bilo 61 moških in štiri ženske. To dokazuje, da sifilis ni samo moška bolezen, ki se širi izključno s homoseksualnimi odnosi.
Doc. dr. Boštjan Mlakar pravi: "Ministrstvo je lahko zadovoljno, ko sliši, da Slovenija še vedno sodi med države z nizko obolevnostjo za sifilisom. To pa ne pomeni, da je res tako. Sifilisa ni, ker je tudi testiranj za HIV in druge spolno prenosljive okužbe zelo malo. Lahko sklepamo, da je število okuženih bistveno višje od uradnih številk. Večina zdravnikov se izogiba vprašanju o spolnih tehnikah, saj menijo, da takih podatkov ne potrebujejo. Če pa jih dobijo, so pogosto v zadregi, kaj naj sploh počnejo z njimi." Skratka, poleg 65 primerov zgodnjega sifilisa je bilo lani prijavljenih deset primerov neopredeljenega in 18 primerov poznega sifilisa. Kakšna je prava podoba razsežnosti te bolezni, se ne ve.
Sifilis je težka in zahrbtna bolezen, ki rada skrije svoje napredovanje. Po prvih tednih od okužbe se na spolnih organih pokažejo kožne spremembe, okrogle ali ovalne neboleče razjede s trdimi robovi. Po 4 do 6 tednih se same od sebe pozdravijo, zato bolniki po navadi ne iščejo zdravniške pomoči. Po več letih udari s hujšimi zdravstvenimi težavami in v pozni stopnji napade notranje organe, možgane, živčni sistem, ožilje, srce, jetra, kosti in sklepe. Pojavijo se demenca, paraliza in slepota. Zgodovina je polna imen znanih osebnosti, ki jih je zaznamoval sifilis.
(Več v tiskani izdaji Nedeljski)