Na to, da je udeležencev v prometu, predvsem tistih najmlajših, po počitniškem zatišju in zapuščenih cestah naenkrat več, nas bo med drugim opozarjala gneča, število policistov in ogromno rumenih rutk, ki jih na sebi nosijo prvošolčki. Omenjene rutke letos praznujejo že svoj 36. rojstni dan, ob začetku šolskega leta pa tradicionalne dejavnosti za varnost otrok v prometu potekajo že vse od leta 1963. "Od takrat so vselej zelo temeljite, delimo pa jih na tri področja," pravi Bojan Žlender, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Slovenija med varnejšimi
Prvo področje predstavlja tehnična varnost, kar pomeni, da pred začetkom novega šolskega leta pristojni natančno pregledajo šolske poti, ulice in ceste v okolici šol, saj se prometni tokovi in razmere nenehno spreminjajo. Drugo področje so razna gradiva, kot so plakati, prenovili so tudi knjižico Prvi koraki v svetu prometa, v Ljubljani in Mariboru pa bodo nadaljevali projekt celoletnega varovanja otrok. "Lani so bile zajete tri šole, letos jih bo še več, gre pa za to, da prostovoljce, navadno mlajše upokojence ali nekatere starše, ki opravijo posebno usposabljanje, primerno opremimo, da so dobro vidni, nato pa lahko omenjeni, na primer, tudi ustavijo promet, da otroci varno prečkajo cesto. Prostovoljci so v okolici šole zjutraj in ob koncu pouka, prvi odzivi so bili dobri, za primer pa lahko navedem, da imajo podoben projekt tudi na Nizozemskem, kjer pri njem sodeluje okoli 55.000 ljudi," pojasnjuje Žlender. Tretje področje predstavljajo mediji.
Po podatkih sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu lahko za zadnje desetletno obdobje ugotovimo, da spada Slovenija med najvarnejše evropske države, kar se tiče varnosti otrok v prometu. Med letoma 2001 in 2003 smo bili tako celo tik pod vrhom, saj je bila pred nami samo Švedska, sledil je padec, zadnji dve leti pa znova veljamo za zelo varne. Gledano golo statistično so lani in leta 2007 življenje v prometu izgubili po trije otroci do dopolnjenega 15. leta starosti, kar je statistično nizko število, je pa seveda vse skupaj katastrofa za starše in druge neposredno vpletene. Sicer pa je skrb vzbujajoč še en podatek - za starostno skupino od šestega do devetega leta starosti za zadnjih deset let lahko ugotovimo, da jih je bilo v nesrečah kar 59 odstotkov poškodovanih v avtomobilih, v 27 odstotkih so nastradali pešci, v 14 odstotkih pa kolesarji. To pomeni, da starši ne skrbijo dovolj za varnost otrok v avtomobilih in da ne uporabljajo primernih sedežev.
Starši so številka ena
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z Bojanom Žlendrom na čelu vsako leto znova opozarja, da so razmere na področju izobraževanja otrok do petega razreda zelo dobre, potem pa ni dovolj vsebin, da bi to nadaljevali. Žlender pravi, da se na tem področju razmere še niso bistveno izboljšale. "Moram poudariti, da od petega razreda ne bi bilo smiselno, da bi imeli predmet prometne vzgoje, saj otroci takrat pravila že poznajo in znanje imajo, radi pa bi, da bi se v obstoječe predmete vključili vzgojni elementi. Da bi otroci, na primer, znali reči ne prijatelju, ki bi jih rad peljal na motorju brez čelade, ali da se ne bi peljali s kom, ki še nima šoferskega izpita in bi tudi njemu razložili, da je to dejanje skrajno nevarno. Pri tem je torej potrebno veliko dobre volje, na srečo pa je veliko takšnih učiteljev, ki za to skrbijo," pravi Žlender, ki poudarja veliko vlogo staršev. Ti bi se morali zavedati, da so tudi pri prometni vzgoji svojih otrok nesporna številka ena. Za njimi dolgo ni nikogar, šele nato pridejo na vrsto učitelji, društva, policisti... Starši pa so najpomembnejši, in to ne samo tri dni pred začetkom šole, temveč od prvega dne, ko se otrok usede v avtomobil oziroma postane udeleženec v prometu. "Staršem na tem mestu polagam na srce, naj otrok vselej ne pripeljejo do šolskih vrat, temveč naj jih učijo tudi, kako se morajo v prometu vesti v vlogi pešcev ali kolesarjev. Prej ali slej bo otrok v šolo ali iz nje hodil sam, in če prej ne bo imel privzgojene vloge pešca, se v njej ne bo znašel. Ob tem pa bo pozneje tak otrok tudi slabši voznik, saj ne bo znal predvideti vedenja pešcev ali kolesarjev. Naš poziv staršem je zato ta, naj otroke vrnejo na pločnike," še dodaja Žlender.
