Okrožno sodišče v Ljubljani namreč ni ugodilo predlogu Infonda Holdinga, da bi Novi Ljubljanski banki prepovedali razpolaganje in glasovanje z delnicami Pivovarne Laško in Mercatorja, s prodajo katerih je v začetku meseca banka poplačala svoje terjatve do Infonda Holdinga. NLB-jeva družba Fin-Do bo tako na ponedeljkovi skupščini lahko glasovala z 19,9-odstotnim deležem pivovarne. To pomeni, da ima Infond Holding vse manj možnosti, da bi na skupščini uveljavil svojo voljo in imenoval svoj nadzorni svet.
Po tistem, ko so banke prodale delnice, s katerimi je Infond Holding zavaroval svoja posojila, mu je ostal samo še 3,18-odstotni delež Pivovarne Laško in 1,35 odstotka Mercatorja. Sodišče je za zdaj odločilo zgolj o začasni odredbi, ki jo je Infond Holding vložil proti NLB. Pričakujemo lahko, da bo ljubljansko okrožno sodišče v prihodnjih dneh podobno odločitev sprejelo tudi glede 3,32 odstotka delnic pivovarne v lasti Abanke Vipe in 7,13 odstotka, ki jih je avstrijska Hypo banka prodala svoji slovenski družbi TCK. O tem, kdo bo glasoval s preostalimi delnicami Pivovarne Laško - banke ali Infond Holding - odločajo še okrožna sodišča v Mariboru, Celju, Kranju in Kopru, kjer so sedeži preostalih bank lastnic delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Preostale banke, skupaj s Publikumom Finom, ki mu je 3,99-odstotni delež prodala NLB, imajo skupaj 33,27 odstotka Pivovarne Laško. Ob tem ne gre spregledati, da ima državna Kapitalska družba 7,17 odstotka delnic.
Ljubljansko okrožno sodišče je sicer ocenilo, da iz navedb Infonda Holdinga ne izhaja, da ima kakršno koli konkretno terjatev do Fin-Do in NLB ali da bi terjatev lahko nastala, obstoj terjatve pa je pogoj za izdajo začasne odredbe. Sodišče namreč ugotavlja, da je NLB "upravičeno prodala delnice, zastavljene za zavarovanje svojih obveznosti iz kreditnih pogodb". S prodajo delnic se je banka poplačala. Če bi držala trditev Infonda Holdinga, da je NLB delnice prodala prepoceni, bi s tem oškodovala tudi samo sebe, ugotavlja sodišče. Za nadaljnje postopke, v katerih bo Infond Holding poskušal dokazati, da je bil odškodovan, pa je pomembna ugotovitev sodišča, da bi se Infond Holding, če bi NLB s prodajo zaslužila več, kot je bila dnevna cena na trgu, s tem okoristil, saj banka iz zavarovanja namreč nikakor ne more prejeti več, kot je vrednost zavarovane terjatve. Sodišče poudarja, da je bila prodaja delnic transparentna, saj je NLB objavila javni poziv. Banka ni kršila zakona o finančnih zavarovanjih, saj zastavljene delnice niso bile zasežene, ampak so bile prodane Fin-Do, kar pomeni, da je bila med Fin-Do in NLB sklenjena prodajna pogodba. Zaradi vsega tega sodišče ugotavlja, da niso bili kršeni zakoni in da je neutemeljena trditev, da sta prodajna pogodba med NLB in Fin-Do ter posledično prenos zastavljenih delnic z Infonda Holdinga na Fin-Do nična.
Pravni zastopnik Infonda Holdinga Rok Čeferin je napovedal pritožbo na sklep o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Po njegovih napovedih bodo predvidoma prihodnji teden vložene odškodninske tožbe proti bankam. Pojasnil je tudi, da od Agencije za trg vrednostnih papirjev pričakujejo, da bo ugotovila, da so Fin-Do, Kapitalska družba in Banka Celje povezane osebe in z neobjavo prevzema kršijo zakon, saj skupaj obvladujejo več kot četrtino delnic Pivovarne Laško. Da gre za povezane osebe, ki bi jim morala ATVP odvzeti glasovalne pravice, Čeferin utemeljuje z obstojem delničarskega sporazuma med Republiko Slovenijo, Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo ter KBC za NLB ter NLB-jevim lastništvom Banke Celje. Toda pri tem moramo opozoriti, da gre za delničarski sporazum iz leta 2003 in da večina njegovih določb ne velja več, prevzemna zakonodaja pa je dovolila izjemo pri objavi prevzemne ponudbe, če je bil delničarski sporazum sklenjen pred njeno uveljavitvijo.
