Cvikl pravi, da so člani komisije zadevo včeraj še enkrat preučili in se na podlagi mnenja, ki ga je podalo ministrstvo za javno upravo, odločili, da predlagajo odpravo odločb o letnem dopustu za nekdanje ministre. Ministrstvo je namreč podalo mnenje, da nekdanji ministri v času prejemanja nadomestil plače niso v delovnem razmerju, torej ne delajo, ampak nadomestilo dobivajo za brezposelnost, zato nimajo pravice do dopusta in regresa. Cvikl pravi, da kolikor mu je znano, za zdaj še noben od nekdanjih ministrov ni podal zahtevka za izplačilo regresa, "če pa se bo kdo pritožil na sodišče in zmagal, mu bom lastnoročno izplačal regres," je v svoj prav prepričan Cvikl.

Če bo torej vlada v četrtek predlog komisije sprejela in Cvikl pričakuje, da bo temu tako, potem nekdanji ministri ne bodo dobili regresa. To pa jih postavlja v neenakopraven položaj z nekdanjimi poslanci, ki so na podlagi istega zakona regres dobili. Znano je, da zakon določa, da nekdanji funkcionarji, ki se iz objektivnih razlogov po prenehanju mandata ne morejo zaposliti, prejemajo nadomestilo plače z vsemi dodatki, kot so ga prejemali med opravljanjem funkcije, prav tako jim država plačuje vse socialne prispevke, zdravstveno zavarovanje, teče jim delovna doba.

Dekan ljubljanske pravne fakultete, dr. Rajko Pirnat, kljub temu pravi, da ta poseben položaj nekdanjih funkcionarjev ne pomeni, da so v delovnem razmerju, saj ni zahteve, da morajo delati. Po njegovem bi tako vlada ravnala zakonito, če sprejme predlog vladne komisije in regresa ne izplača, državni zbor pa bi lahko zahteval povračilo že izplačanih regresov za nekdanje poslance. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je napovedal, da se bo o tem posvetoval s svojimi pravnimi službami, a do včeraj zaradi parlamentarnih počitnic tega še ni storil.

Pirnat tudi meni, da za izplačilo regresa nekdanjim ministrom ni dovolj razlog, da so ga v zadnjih 17 letih vedno dobili in da so ga dobili nekdanji poslanci. "Če je en organ nepravilno uporabil zakon, ne pomeni, da ga mora še drugi samo zato, da bo zadoščeno načelu enakosti pred zakonom," pravi Pirnat.

Nekdanji generalni sekretar vlade Mirko Bandelj pa meni, da je to golo sprenevedanje. Trdi, da v obrazložitvi zakona, ki so ga sprejeli leta 1992, jasno piše, da so nekdanji ministri in poslanci še vedno v službi države in ji morajo biti na voljo. "Vlada od nekega nekdanjega ministra lahko zahteva, da pride v službo," pravi Bandelj in dodaja, da je problem kvečjemu v tem, da tega ne stori in dopušča, da nekdanji funkcionarji prejemajo nadomestilo plače, ob tem pa še delajo drugje. "Vsa leta smo to pragmatično reševali in nikoli ni bilo vprašanje regresa postavljeno pod vprašaj. Ko smo pisali zakon, je bilo mišljeno, da funkcije poslancev in ministrov naredimo privlačne za najsposobnejše ljudi tudi s temi ugodnostmi. Res pa je, da so mišljene za tiste, ki po prenehanju funkcije res ne dobijo služb, ne pa denimo za župane, ki to funkcijo leto dni opravljajo nepoklicno, da lahko prejemajo še nadomestilo in tako zlorabljajo zakon," pravi Bandelj. Prepričan je, da vlada ravna populistično in panično.

Pirnat meni, da je določba zakona, ki pravi, da nekdanjemu poslancu pripada regres, "če mu pripada tudi dopust", mišljena kot rezerva za razmere, ko bi se denimo zgodile volitve sredi leta in bi poslancu funkcija prenehala, preden bi izkoristil dopust. Bandelj pa nasprotno pravi, da določba niti po naključju ni vezana na tako neživljenjske razmere in da je taka razlaga privlečena za lase.

Včeraj smo poskušali govoriti z nekaterimi nekdanjimi ministri, a smo bili popoldne neuspešni. V NSi (nadomestila plače prejemajo štirje njihovi nekdanji ministri) pa so prepričani, da bo vlada ravnala nezakonito, če regresa nekdanjim ministrom ne bo izplačala, saj so prepričani, da so ti zaposleni in morajo biti torej enaki tako zdajšnjim ministrom kot tudi nekdanjim poslancem.