Tajkuni in Hrvaška niso dovolj
Iz odgovorov, prejetih v nadaljevanju ankete, je mogoče skleniti, katera so tista področja dela vlade, ki največ prispevajo k prevladujoči oceni o njeni splošni neuspešnosti. Javno mnenje je najbolj nezadovoljno z gospodarsko politiko in z razmerami na področju zaposlovanja. Razmeroma visok delež navedb, da je vlada najuspešnejša pri preganjanju nepravilnosti v gospodarstvu (13 odstotkov) pa seveda ne odtehta zaskrbljenosti oziroma nezadovoljstva z vladno protikrizno politiko. Ali drugače: rezultati javnomnenjske ankete dopuščajo sklepanje, da sta tako imenovani boj proti tajkunom in vladna nepopustljivost v odnosih s Hrvaško (zunanja politika) javnosti sicer všečna, a vlada ne more pričakovati, da bi le z dosežki na teh področjih bistveno spremenila svojo javnomnenjsko podobo. Še več, podatka, da kar 18,5 odstotka anketirancev ni vedelo navesti nobenega področja, na katerem je vlada najuspešnejša, več kot 12 odstotkov pa jih je ocenilo, da takšno področje sploh ne obstaja, kažeta, da ima več kot tretjina javnega mnenja težave, če mora v politiki vlade najti nekaj dobrega.
Lestvico priljubljenosti slovenskih politikov si lahko ogledate TUKAJ.
Da je sedanja (Pahorjeva) vlada uspešnejša od prejšnje (Janševe) vlade, je ocenilo 30,3 odstotka anketirancev, da je manj uspešna 31,7 odstotka, 34,3 odstotka pa jih ocenjuje, da sta bili obe vladi enako uspešni. So torej rešitev nove volitve? Relativna večina (43,7 odstotka) meni, da volitve, če bi bile jutri, ne bi vplivale na uspešnost dela novoizbrane oblastne garniture. Bolj optimistični so v tem pogledu volilci današnjih opozicijskih strank: med njimi je 48 odstotkov takih, ki verjamejo v večjo uspešnost nove garniture, ena tretjina jih misli, da volitve ne bi nič spremenile, 12 odstotkov jih ocenjuje, da bi bilo samo še slabše. Med volilci sedanjih koalicijskih strank pa je 8,5 odstotka takih, ki pričakujejo, da bi nove volitve vplivale na večjo uspešnost nove oblasti, 32 odstotkov jih meni, da bi bila nova garnitura manj uspešna, 54 odstotkov pa, da se uspešnost dela nove oblasti ne bi spremenila.
Osamljena SDS
In če bi bile volitve, bi na njih zmagala opozicijska demokratska stranka: 23,5-odstoten delež glasov za to stranko pomeni, da ima SDS med volilci, ki vedo, koga bi volili, 33,4-odstotno podporo, vladna in drugouvrščena stranka SD pa za njo zaostaja za štiri odstotne točke (29,1 odstotka med opredeljenimi volivci). Toda SDS ne bi mogla oblikovati čiste desnosredinske vlade, saj SLS po tokratnih rezultatih ne bi prestopila parlamentarnega praga (1,2 odstotka glasov med opredeljenimi), sicer visok delež glasov za SNS (9,5 odstotka med opredeljenimi) pa je še zmeraj prenizek, da bi lahko SDS le z njeno pomočjo v državnem zboru dosegla absolutno večino.
Rezultate anketiranja si lahko ogledate TUKAJ.
Delež neopredeljenih volilcev narašča, iz križanj pridobljenih podatkov pa lahko sklepamo, da se med neopredeljene zatekajo predvsem volilci, ki so v preteklosti preferirali SD.
