»Hvala Brežice! Nisem vas pričakoval toliko, a vidim, da ste še vedno isti Brežičani,« so bile njegove prve besede, ko se je med takti evrovizijske Energy Nuše Derende povzpel na oder. Odgovor občinstva je bil pričakovan: huronsko skandiranje »Primož, Primož« in mahanje z zastavicami z napisom »Prišel – vrgel – zmagal«, ki vse bolj postaja zaščitni znak zlatega Brežičana, Posavca in Štajerca, odraslega v Presladolu v brestaniški fari.
Če je bil torej sprejem na letališču Jožeta Pučnika nekako severnjaško hladen, je bilo sinoči sredi Brežic prav južnjaško vroče, saj se je množica ob bogatem glasbenem sporedu in ob nepresahljivih točilnih pultih zabavala še dolgo po tistem, ko so jo v nekoliko soparnem večeru dodatno razgrele še znana Primoževa napoved naskoka na svetovni rekord. Politiki za razliko od prejšnjih podobnih sprejemov tokrat niso bili v prvem planu, toda tisti, pomešani med občinstvo, so gotovo opazili zadosti sporočilnih in opominjajočih transparentov z napisom »Zlato imamo, dvorane nimamo«.