Kozmus je tako na najlepši možni način prekinil serijo 18 zaporednih zmag Madžara Krisztiana Parsa (bil je šele četrti), od katerih jih je v tej sezoni dosegel štiri tudi nad slovenskim šampionom. To je bila tretja slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih, po bronu skakalca v daljino Gregorja Cankarja iz Seville 1999 in srebru Kozmusa iz Osake 2007.

»Kakšni so občutki? Lepi, najlepši. Po zlato kolajno sem prišel, zlato kolajno bom odnesel. Prekrasno!« je vrelo v Primožu Kozmusu od navdušenja. Slovenski rekorder je v prvi seriji nekoliko slabše začel, kot je načrtoval, in bil z zanj povprečnim metom 75,14 četrti. Pravi napad je uprizoril v drugi seriji, ko se je prvi izmed finalistov približal meji 80 m (79,74). Na Kozmusov napad je odgovoril le olimpijski prvak iz Sydneyja 2000 in svetovni prvak iz Edmontona 2001 Szymon Ziolkowski (79,30), ki je dosegel svoj najboljši dosežek v sezoni, kar je zadostovalo za srebrno kolajno. Presenetljivo slabo je začel Krisztian Pars, ki je imel precejšnjo srečo, da se je sploh uvrstil med najboljšo osmerico. Zadostoval je met 75,51 iz prve serije, medtem ko je imel po tem dva neveljavna poskusa. Za uvrstitev med najboljšo osmerico je bil dovolj že met 73,72, kar se doslej v zgodovini svetovnih prvenstev še ni zgodilo.

Serija kratkih rezultatov se je tretji dan SP, ko se je na tribunah zbralo doslej najmanj gledalcev (35.000), nadaljevala tudi v naslednjih serijah. Tako so se uresničile Kozmusove izjave pred finalom, ko je napovedal, da še zdaleč ne bo tako »divji« kot v Osaki, ko je kar najboljša osmerica vrgla kladivo prek 80 m. V četrti seriji je nekoliko izboljšal rezultat le Pars, ki je s 77,45, kar je znašalo celo pet centimetrov manj od kvalifikacijske norme, napredoval na tretje mesto, a mu je v zadnji seriji kolajno izpred nosa odnesel Rus Aleksej Zagornji.

Ko je že kazalo, da prvič v finalu ne bo prebita meja 80 m, je v peti seriji poskrbel Kozmus, ki je z dosežkom 80,15 m povečal vodstvo pred tekmeci. Da je brežiško srce večje kot Berlin, je novi svetovni prvak pokazal v zadnji seriji, ko je bilo že znano, da je prvič v karieri postal svetovni prvak. Z 80,84, najboljšim dosežkom sezone, je tekmecem pokazal, da je bil sposoben še precej daljših metov, kot jih je uprizoril na vrhuncu sezone.

»Pars je razočaral. Tudi sam sem od sebe pričakoval daljše mete, a jih ni bilo. Morda zato, ker ni bilo potrebe. Še vedno trdim, da imam v rokah slovenski rekord, ki se mu pa v finalu ni bilo treba približat (82,29 – op. p.),« je odgovarjal svetovni prvak, medtem ko je svetovna rekorderka v skoku ob palici Jelena Isinbajeva doživljala težke trenutke, ko je ostala celo brez rezultata in poskrbela za največje razočaranje dosedanjega dela SP.