"Obstoječe sistemske rešitve niso primerne za osebe z motnjami avtističnega spektra, saj imajo ti posamezniki specifične potrebe, ki bi morale biti z ustreznimi storitvami specifično naslovljene," opozarjajo na Centru za avtizem. Kot pišejo, že vrsto let pristojne opozarjajo na problematiko in jim tudi ponujajo rešitve, ki so jih sicer že razvili, država pa jih ne podpre.

V Centru za avtizem opozarjajo, da se družine otrok z avtizmom srečujejo s številnimi vsakodnevnimi stiskami, ki lahko imajo, če se ne rešujejo takoj, tragične življenjske posledice.

"Odgovorni v RS - tu mislimo predvsem na pristojna ministrstva: ministrstvo za zdravje, ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - bi morali podpreti programe podpore staršem po postavljeni diagnozi, učiteljem in drugim vzgojno-izobraževalnim delavcem, programe podpore na delovnem mestu, razvoj kratkočasovnih, dnevnih centrov in bivanjskih skupnosti za posameznike z avtizmom, kjer bi se lahko učili socialnih veščin, skrbi zase in kjer bi se lahko usposabljali za delo in samostojno življenje," poudarjajo na centru.

Kot navajajo na Centru za avtizem, sami že izvajajo določene programe, ki sicer sistemsko niso podprti s strani države, poleg tega pa razvijajo in se usposabljajo za vedno nove, saj se zavedajo razsežnosti problematike. Programske rešitve že več let predstavljajo pristojnim ministrstvom in upajo, da se bo našel nekdo, ki se do pereče problematike avtizma v Sloveniji ne bo več obnašal brezbrižno.

Ob tem izpostavljajo primer 33-letnika, pri katerem so se težave avtističnega spektra pokazale ob osamosvojitvi, ko se je preselil v svoje stanovanje in začel hoditi v službo. Pojavili so se glasovni in motorični tiki, zamenjal je dan za noč, opustil je skrb zase v smislu osnovne higiene, prehranjevanja.

Pred skoraj dvema letoma je pristal v Psihiatrični bolnišnici Begunje, kjer so mu postavili diagnozo Aspergerjev sindrom, ki je ena od motenj avtističnega spektra. Ker z avtizmom tam nimajo toliko izkušenj, so mu svetovali, naj se obrne na Center za avtizem. Kot navajajo na centru, 33-letni Aljaž ni edini, ki so ga iz Psihiatrične bolniščnice Begunje v zadnjem letu napotili k njim.

V tem času so Aljaža učili socialnih veščin, veščin, ki so potrebne za zaposlitev in skrb za samega sebe. Prepričani so, da bi ob ustrezni podpori Aljaž, ki je po izobrazbi diplomiran ekonomist, lahko zelo kakovostno opravljal delo programerja, ki ga je opravljal tudi prej, poleg tega Aljaž govori nekaj jezikov, iz katerih bi lahko prevajal, kar so že preizkusili na Centru za avtizem. Kot navajajo, je Aljaž trenutno brez zaposlitve, grozi mu izselitev zaradi pritožbe sostanovalcev.

Navajajo pa tudi primer 13-letnega Jana, ki so ga starši pripeljali na oddelek za pedopsihiatrijo v Ljubljani, ker se je deček porezal, vendar ga niso sprejeli, ker da vreznine niso bile dovolj globoke. Ko se je naslednjič porezal, so ga sprejeli za en dan in ugotovili, da ima Aspergerjev sindrom, eno od motenj avtističnega spektra. Pri odpustu, ko so starši izrazili željo, naj ga še zadržijo, ker jih je strah zanj in za druge otroke doma, jim je zdravnica dejala, da "trenutno hospitalizacija v okviru otroške psihiatrije ni mogoča" in da "svetuje varovanje s strani staršev, ki imajo pravico do bolniškega staleža", navajajo na centru. Poleg tega je zdravnica staršem še svetovala, naj v primeru, da bi se fant spet porezal, vedenje ignorirajo.

"Jan je od prvega razreda OŠ obiskoval psihologe, psihiatre in druge strokovnjake, kljub temu pa ga slovenski izobraževalni sistem ni videl in obravnaval kot otroka s posebnimi potrebami, zato v šoli ni bil deležen dodatne strokovne pomoči. Brez primerne pomoči in podpore se je v veliki stiski poslužil grozne metode rezanja in izsilil pomoč, a spet brez primernega institucionalnega obravnavanja in odnosa. Prav tako tudi njegovi družini ni bila ponujena nobena pomoč in svetovanje, nedopustno je, da jim ob sumu na Aspergerjev sindrom niso povedali, kaj to stanje sploh pomeni in kako naj s tem živijo, ravnajo, kam naj se obrnejo," navajajo na Centru za avtizem.

Ob tem dodajajo, "ker starši niso našli druge rešitve, so sina poslali v komuno za odvajanje odvisnosti od drog v Zagreb, ki jo vodi družinski prijatelj in jim je to možnost ponudil. Jan pa se ne želi vrniti v šolo," še navajajo na Centru za avtizem.