V diamantni ligi, ki bo v naslednji sezoni nadomestila zlato ligo, so z veliko večino potrdili vse atletske panoge olimpijskega programa, razen meta kladiva. Tega ne bo v diamantni ligi z zgoščenim programom zaradi varnosti na samih tekmovališčih, zato pa bodo uvedli posebno tekmovanje metalcev kladiva (challenge), da bi nadomestili njihov izpad iz elitnega tekmovanja.

"Po štiri letih intenzivnih pogovorov so bila tudi na tem kongresu različna mnenja o ukinitvi prvega nedovoljenega starta brez diskvalifikacije, vendar je glasovanje s 97 glasovi za in 55 proti pokazalo, kakšno je večinsko mnenje. Evropska ekipna tekmovanja in ameriška študentska tekmovanja že sedaj potekajo po pravilu, da napačen start ni dovoljen. Za spremembo so se zavzemali tudi marketinški svet IAAF in televizije, ob tem pa atleti niso bili proti," je povedal slovenski predstavnik na kongresu IAAF Gabrijel Ambrožič, sicer član upravnega odbora in predsednik tekmovalne komisije Atletske zveze Slovenije. Zaradi novega pravila je Ambrožič napovedal izobraževanje za starterje, ki bodo morali biti mnogo bolj zbrani in usposobljeni.

V primeru popolnoma izenačenega izida v boju za prvo mesto doslej delitev prvega meta ni bila dovoljena in je bilo potrebno ponovno izvesti skok, met ali tek. Odslej bo delitev prvega mesta mogoča, kot doslej tudi za ostala mesta, in bo veljala tudi v primeru, če bosta skakalca v višino končala pri 2,25 m in imela enako število uspešnih in neuspešnih poskusov v posameznih serijah.

Nekateri tekmovalci v metih so si do boljših dosežkov pomagali tudi tako, da so si povezovali več prstov na rokah. Nejasna dosedanja pravila, ki so to sicer prepovedovala, vendar jih je bilo mogoče zaobiti, so sedaj napisali bolj določno. Bolj natančno bodo potekala tudi certificiranja orodij; za priznanje svetovnega rekorda ne bodo več dovoljeni cevni vetromeri, ampak zgolj elektronski.

Svetovna prvenstva v krosu bodo potekala na dve leti, doslej so bila na vsake štiri. V predsedstvu IAAF, v katerem je 27 članov, mora biti najmanj šest žensk. Managerji tekmovalcev bodo imeli več obveznosti in bodo morali imeti pogodbe tudi z nacionalnimi atletskimi zvezami ter jih bodo obnavljali vsako leto. Največjo podporo je dobil predsednik trenerske komisije Španec Victor Lopez, ki je zahteval vidnejšo vlogo trenerjev v IAAF.

Dan pred kongresom IAAF je bil tudi sestanek članic Evropske atletske zveze (EAA). Ena glavnih zahtev je bila sprememba pravil o reklamiranju, saj na dresih ni mogoče navesti nobenega sponzorja, z izjemo opremljevalca. O reklamiranju pa ne odloča kongres, ampak predsedstvo IAFF.

IAAF je potrdila željo EAA, da se vsi atletski mitingi in druga tekmovanja pod okriljem IAAF in celinskih zvez na svetu organizirajo pod enotno tekmovalno shemo; doslej je bil to primer le v Evropi. Predstavili so uvajanje programa Atletika v vse šole sveta, ki se uvaja od SP v Parizu leta 2003; na tem področju čaka AZS še precej dela.

"V času recesije so zmanjšali proračun IAAF; letos je bil v višini 56,9 milijona ameriških dolarjev, za leto 2010 pa je predvideno le 38,4 milijona dolarjev, polovica manj sponzorskih sredstev in tretjino manj od televizijskih pravic. To pomeni, da se bo potrebno prilagoditi novim razmeram, saj je že za letos predvidenih 11 milijonov minusa na računu zveze, zato bo potrebno manjšati trošenje IAAF," je končal Ambrožič.