Zato so v prednosti tisti avtomobilski proizvajalci, ki so že pred gospodarsko krizo imeli pripravljene odgovore, kakršni so tudi trojčki že prekaljene naveze med italijanskim Fiatom in francoskim PSA Peugeot Citroënom. Trije bratranci, ki so nastali iz malih tovornih vozil, imajo v potniških izvedbah lastnosti enoprostorskih avtomobilov, kar dokazujejo predvsem s prilagodljivo in prostorno notranjostjo.

Trojčki citroën nemo, fiat qubo in peugeot bipper so si sicer precej podobni, a vendar v marsičem tudi različni, za primerjavo smo na preizkus zapeljali Fiatovega in Peugeotovega malčka. Italijani ne bi bili Italijani, če za quba ne bi pripravili nastopaškega videza z odbijači, obarvanimi enako kot vsa karoserija, in bahavimi strešnimi nosilci prtljažnika, ki poskrbijo, da je avtomobil še zlasti z živahnimi barvnimi toni videti res atraktivno. Ampak vse to gre skupaj le z najbogatejšim nivojem opreme, ki seveda pomeni tudi dokaj krepko doplačilo. Peugeotovi oblikovalci so poskrbeli, da ima njihov najbolje opremljeni bipper namišljen terenski videz. Zato so ga še za nekaj milimetrov bolj oddaljili od tal in pragove obložili z zajetno plastiko, prevara pa je uspela, kajti ta malček niti približno nima ambicij na brezpotjih.

V notranjosti si razen solidnih prednjih sedežev in precej pokončne zadnje klopi oblikovalci niso izmislili nič posebnega. Plastika armaturne plošče je sicer trda, a nič škripajoča, merilniki in informacijski zaslon postrežejo vozniku z vsemi nujnimi informacijami, pri Fiatu pa so k vsemu dodali še svoj dobro delujoči sistem za prostoročno telefoniranje in priključek za zunanje nosilce zvoka.

Najpomembnejša skupna točka obeh avtomobilov je velika prostornost na majhni dolžini. Prtljažni prostor se iz osnovnih 356 poveča do 864 litrov, ob čemer ne gre zanemariti dejstva, da je skupna dolžina nekaj centimetrov manj od štirih metrov. Dostop do zadnjega dela potniške kabine odpirajo drsna vrata na obeh bokih, za njimi sta na obeh straneh nameščeni nagajivo oblikovani okni, monotonost pločevine dvižnih prtljažnih vrat pa razbijata zajetni, vendar nekoliko različni črni plastični letvi.

Čeprav se zdi pri qubu in bipperju bolj ali manj vse zelo podobno, če ne kar enako, so nekatere razlike precej očitne. Medtem ko je pod bipperjevim motornim pokrovom že večkrat uporabljeni 1,4-litrski turbodizelski štirivaljnik (vozilo do stotice pospeši v 16,5 sekunde in se ustavi pri 152 km/h), so se pri Fiatu odločili, da bodo v quba vgrajevali svoj 1,3-litrski turbodizel (enak pospešek, končna hitrost 155 kilometrov na uro), ki se prav tako ponaša s sodobno zasnovo, sicer pa je kljub nekoliko manjši gibni prostornini nekako bolj prepričljiv od francoskega rivala. Nekaj dodatnih kilovatov moči (55:50) in višji navor poskrbita za kanček več poskočnosti, medtem ko se nekoliko glasnejše bipperjevo srce zlasti v vzponih hitreje upeha in pri neprevidnem speljevanju tudi kaj rado ustavi. Oba motorja sta opremljena s petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki ne premore filigranske natančnosti, vendar dobro sodeluje z obema pogonskima strojema.

Žal se malčka ne moreta pohvaliti s posebnim voznim udobjem, kajti v slogu varčevalnih ukrepov so konstrukcijske razlike med podvozjem tovorne in potniške izvedbe premajhne, da bi lahko preprečile neprijetno poskakovanje prek kratkih cestnih grbin; zato ni izključeno, da kakšnemu otroku na zadnjem sedežu ne postane slabo.