Dvanajsto po vrsti, potem ko je bilo zadnje pred dvema letoma v Osaki na Japonskem, prihodnje pa bo čez dve leti v Daeguju. 4,5 milijona prebivalcev v združenem Berlinu bo pozdravilo največje mojstre svetovne atletike, ki jih bo največ na enem mestu v sicer precej kratki zgodovini (od leta 1983) atletskih SP. Prijavljenih je namreč več kot 2200 atletov iz 202 držav, med katerimi bo tudi 13 Slovencev.

Ljubitelji kraljice športa si svetovna prvenstva spominjajo predvsem po enem, najbolj epskem dvoboju zgodovine atletike. Ko sta se v Tokiu 1991 v skoku v daljino pomerila Američana Carl Lewis in Mike Powell, odtlej še vedno svetovni rekorder (895 cm).

Vsako prvenstvo ima svoj vrhunec, praviloma pa so to šprinterske preizkušnje. Tako se obeta tudi letos, ko se bosta na 100 in 200 m pomerila najboljši športnik na svetu Jamajčan Usain Bolt in svetovni prvak v obeh disciplinah Američan Tyson Gay. Prvi veliki vrhunec bo že v nedeljo ob 21.35, ko bo na štartu najboljša osmerica najhitrejših mož na svetu. Nepozabno za Slovence je bilo na zadnjem SP v Osaki, ko je bil v finalu teka na 100 m tudi Slovenec Matic Osovnikar.

Kot je v atletiki že v navadi, se posebna pozornost namenja preganjanju goljufov, ki si pomagajo z nedovoljenimi poživili. V Berlinu bo opravljenih prek 1000 krvnih in urinskih vzorcev, od tega 60 odstotkov pred prvenstvom. Vsi testi bodo poslani v Köln in Dresden, ki sta akreditirana laboratorija Mednarodne protidopinške agencije (WADA).

»Naredili bomo vse, da bodo v Berlinu najboljši atleti pošteni športniki. Ki so dolga leta garali za uspeh in si pri tem niso pomagali z nedovoljenimi poživili. Le-te bomo preganjali z vsemi sredstvi,« trdi Lamine Diack, predsednik Mednarodne atletske organizacije (IAAF).

»Berlinski olimpijski štadion je eden najboljših atletskih na svetu. O tem pričajo izjemni dosežki na mitingih zlate lige in tudi letošnja generalka je bila fantastična. Nemčija ima tudi izjemno atletsko tradicijo, zna ceniti najboljše, hkrati pa ima izjemno mlado generacijo, ki bo v prihodnosti krojila vrh svetovne atletike. Zato sem prepričan, da se nam obeta izjemno svetovno prvenstvo, o katerem se bo govorilo še dolga leta,« pravi svetovni rekorder v skoku ob palici Sergej Bubka, sedaj že dolga leta podpredsednik IAAF.

150.000 ameriških dolarjev znaša nagradni sklad za vsako disciplino svetovnega prvenstva v atletiki. Denar si bo razdelila najboljša osmerica, in sicer bo zmagovalec dobil 60.000 zelencev, drugi 30.000, tretji 20.000, četrti se bo namesto kolajne potolažil s 15.000 dolarji, peti z 10.000, šesti 6.000, sedmi 5.000, osmi 4.000. Bogato bodo nagrajene tudi najboljše štafete, ki si bodo denar razdelile po sistemu: 80.000, 40.000, 20.000, 16.000, 12.000, 8.000, 6.000, 4.000. Če si Slovenec in osvojiš kolajno v Berlinu, pa si po besedah predsednika Atletske zveze Slovenije Petra Kukovice nagrajen z 10.000 evri za zlato kolajno, 8.000 za srebrno in 6.000 za bronasto odličje. Za svetovni rekord bodo najboljši atleti dobili po 100.000 dolarjev. Skupni nagradni sklad pa znaša 7.194.000 ameriških dolarjev (5,07 milijona evrov).

Velik del slovenske delegacije se bo na pot odpravil danes, ko bodo v Berlin prileteli z Brnika in prek Münchna. Prvi je na prizorišče včeraj priletel Primož Kozmus, danes pa gredo uspehom naproti Sonja Roman, Nina Kolarič, Matic Osovnikar, Miroslav Vodovnik, Snežana Rodić, Marija Šestak, Boštjan Buč, Martina Ratej, Pia Tajnikar in Sabina Veit. Jure Rovan bo v Berlin prispel v torek, 18. avgusta, dva dneva kasneje pa še maratonec Roman Kejžar.