Po zdaj veljavnem zakonu predsednika sodišča na predlog sodnega sveta imenuje pravosodni minister, ki ima pri imenovanju zadnjo besedo. Prejšnji pravosodni minister Lovro Šturm leta 2007 tako denimo (do)takratnega predsednika okrožnega sodišča Aleša Zalarja dvakrat zapored ni hotel znova imenovati na to mesto, čeprav ga je predlagal sodni svet. Zalar je bil prepričan, da ga je Šturm pri izbiri diskriminiral. Z ministrstva za pravosodje so nam sporočili, da je bil do zdaj to edini primer, ko minister za pravosodje kandidata za predsednika sodišča, ki ga je predlagal sodni svet, ni želel imenovati.

Po novem pa predsednika sodišča ne bi več imenoval pravosodni minister, ampak sodni svet, minister bi sodnemu svetu pred imenovanjem podal le mnenje o kandidatih, s katerimi bi predhodno opravil pogovor. Izjema bo veljala le za predsednika vrhovnega sodišča, ki ga bo, tako kot je to veljalo do zdaj, na predlog pravosodnega ministra še naprej imenoval državni zbor. Sodni svet bo lahko razrešil predsednika sodišča, če dve leti zapored iz neupravičenih razlogov ne bodo doseženi cilji iz letnega programa dela sodišča. S predlaganimi spremembami se krepi položaj sodnega sveta v razmerju do izvršilne oblasti.

Sodni svet bo opravljal številne nove naloge

Na pravosodnem ministrstvu menijo, da je predlagana ureditev, ki je še v usklajevanju, ustreznejša s stališča ravnovesja med vejami oblasti in je po njihovem bolj transparentna. Pojasnjujejo, da sodni svet ni del ne sodne ne izvršilne veje oblasti, temveč je samostojen ustavni organ, ki je paritetno imenovan, sestavljajo ga namreč izvoljeni predstavniki sodnikov in od državnega zbora izvoljeni ugledni pravniki.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva in po novem tudi članica sodnega sveta Janja Roblek pozitivno ocenjuje prenos pristojnosti imenovanja in razreševanja predsednikov sodišč na sodni svet. "To je korak k povečanju samostojnosti sodne veje oblasti od izvršne," meni Roblekova. Pravosodni minister do zdaj pri imenovanju predsednikov sodišč ni bil vezan na mnenje sodnega sveta, zaradi česar je po njenih besedah lahko prihajalo do vpliva izvršne veje oblasti na sodno.

Roblekova je opozorila, da nove pristojnosti pomenijo veliko odgovornost za sodni svet in tudi ogromno dodatnega dela. Ta bo moral po novem med drugim spremljati in analizirati delo sodišč in tako pripraviti ter sprejeti letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, javnosti pa omogočiti dostop do odločitev, ki jih je sprejel v kadrovskih zadevah, pri čemer bo moral zagotavljati varstvo osebnih podatkov. "S takšno strokovno podporo, kot jo ima trenutno sodni svet, je skorajda nemogoče, da bi lahko opravljal vse naloge, ki mu jih nalaga predlog novele zakona," opozarja Roblekova in dodaja, da bo treba nujno okrepiti službe sodnega sveta.

Za predsednika sodišča bo po predlogu zakona lahko imenovan sodnik, ki je ob prijavi mlajši od 64 let. Zakon o sodniški službi določa, da sodniku preneha sodniška služba, ko dopolni 70 let. Po oceni predlagatelja novele zakona pa je smiselno, da predsednik sodišča opravlja vsaj en polni mandat.

Vrhovno sodišče opozorilo na pomanjkljivosti

Kandidat za predsednika sodišča bo moral k svoji kandidaturi priložiti strateški šestletni program dela, ki ga bo predstavil na ustnem razgovoru. Opredeliti bo moral poslovne cilje, ki se med drugim nanašajo na gospodarno in učinkovito rabo proračunskih sredstev, vodenje in upravljanje sodišča, odličnost v poslovanju s strankami ter zniževanje pripada zadev in širitev alternativnega reševanja sporov.

Predlog zakona med drugim predvideva še reorganizacijo prvostopenjskih sodišč, pri čemer se bodo zadeve sodne uprave, ki so zdaj v pristojnosti okrajnih sodišč, prenesli na okrožna sodišča. Predvidena je ustanovitev specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, oblikovali naj bi tudi proračunski odbor sodstva, ki bo obravnaval in usklajeval predloge finančnih in kadrovskih načrtov sodišč. V prihodnje naj bi odpravili merila najmanjšega pričakovanega obsega dela sodnikov, sodni svet pa bo moral sprejeti merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč.

Vrhovno sodišče bo končno mnenje o predlogu novele zakona o sodiščih podalo predvidoma konec meseca. Že v fazi priprave osnutka zakonskega predloga pa je bila njegova osnovna pripomba, da osnutek ni primerna podlaga za začetek zakonodajnega postopka, saj ima preveč pomanjkljivosti tako na osnovni ravni - opozorili so zlasti na napačno terminologijo, nedoslednosti, povzročanje pravnih praznin, nejasnosti - kot tudi na vsebinski ravni, saj predlagane spremembe na določenih področjih radikalno spreminjajo sedanjo ureditev, kar zahteva poglobljeno obravnavo.

Do predlaganih sprememb zakona se bodo v drugi polovici avgusta uradno opredelili tudi v sodnem svetu.