"O meni se vedno veliko govori," je naše informacije včeraj komentiral Di Batista. Neuradno naj bi minister za promet Patrick Vlačič končno odločitev o imenovanju Di Batiste sprejel prihodnji teden. Direktorata za ceste sicer kot edinega na ministrstvu ne vodi direktor s polnimi pooblastili - kot vršilec dolžnosti ga od marčevske razrešitve Tomaža Vidica vodi Peter Gašperšič, pri čemer je javna skrivnost, da minister Vlačič kandidate za omenjeni položaj neuspešno išče že več mesecev.
Metod Di Batista je DDC, "hišno" Darsovo inženirsko podjetje, ki za državno družbo za avtoceste pripravlja razpise, vodil od leta 1998 do februarja 2008. Čeprav se je Di Batisti takrat mandat uradno iztekel, je javna skrivnost, da je z vrha DDC moral oditi zaradi pritiska nekdanjega ministra za promet Radovana Žerjava po razkritju drsečih vozišč v trojanskih predorih.
Širši javnosti je Di Batista postal znan jeseni 2001 v tako imenovani afera disketa. Ta je izbruhnila po tem, ko je bilo z video posnetka odpiranja ponudb za gradnjo predora Trojane razvidno, da je disketa, na kateri je SCT oddal ponudbo, drugačne barve od diskete, ki je bila priložena razpisni dokumentaciji. Čeprav je Di Batista takrat javno zagotavljal, da razpisno dokumentacijo hranijo v posebni sobi, naj bi ga pod drobnogled vzeli tudi kriminalisti. Ti so kasneje dokumentacijo predali tožilstvu, kljub temu pa se bržčas najodmevnejša (avto)cestna afera do danes ni končala s sodnim epilogom.
Di Batisto sicer poznavalci prištevajo k tako imenovani "stari cestariji". Gre za skupino vplivnežev, ki je od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja povsem obvladovala domači avtocestni program - med njimi naj bi bili tudi prvi mož SCT Ivan Zidar, nekdanji prometni minister Janez Božič, dolgoletni drugi človek DDC Matija Vilhar in nekdanji član uprave Darsa Lado Prah. Ta je bil pred meseci med kandidati za nadzornika Darsa, a je njegovo imenovanje takrat preprečil prav Vlačič.
