Dars je v odzivnem poročilu na ugotovitve računskega sodišče - to je marca letos ministrstvoma za promet ter za okolje in prostor ter Darsu izreklo negativno mnenje glede pravilnosti postopkov pri gradnji predora Šentvid v obdobju med letoma 2004 in 2007 - predstavil popravljalne ukrepe.

Dars je kot ukrep sprejel akt o organizaciji gradenj in obnov, ki določa posamezna dejanja oz. pogoje za izvedbo določenih faz v postopku oddaje javnega naročila. Uprava Darsa je tako med drugim določila, da se še pred oddajo javnega naročila pripravi razpisna dokumentacija, katere projekt za razpis bo temeljil na projektu za izvedbo, razen za tiste objekte in naprave, za katere je smiselno, da jih glede na tehnologijo gradnje in izvedbe zagotavlja izvajalec del, npr. premostitvene objekti.

Računsko sodišče je ocenilo, da so ukrepi, ki jih je Dars sprejel za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri omenjeni reviziji, ki se nanašajo na gradbena dovoljena in projekta za izvedbo del pred oddajo javnega naročila, v pretežni meri zadovoljivi.

Niso pa zadovoljivi v delu, kjer je Dars dopustil opustitev izdelave projekta za izvedbo del pred oddajo javnega naročila. "Določil je namreč izjemo za premostitvene objekte, kot so predori in viadukti, torej ravno tiste, ki so bili predmet revizije," je danes za STA pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. V projektu za izvedbo del so podrobno določeni rešitve, projekti, načrt, da se nato "med gradnjo ne ugotavlja, kaj in kako, ter dopušča variantne oblike in rešitve, ki nato skoraj po pravilu pomenijo povečanje cene prvotnega projekta", pravi Šoltes.

O sklepu obveščen tudi državni zbor

"Z našo zahtevo po popravljalnih ukrepih smo želeli doseči, da bi naročnik, v tem primeru Dars, še pred izvedbo javnega naročila imel popolnoma jasno sliko, kaj želi doseči, katera so polja tveganja, kjer lahko pride do nepredvidenih del. Da ima jasne rešitve, preden izbere najugodnejšega ponudnika oz. da lahko sploh pripravi ustrezno razpisno dokumentacijo, na podlagi katere lahko ponudniki oddajo ustrezne ponudbe," je dejal Šoltes in dodal, da lahko zaradi nejasne opredelitve pride do dvoumne pogodbe s ponudnikom, kateri nato sledijo aneksi in povečanje del.

Računsko sodišče bo o izdanem sklepu o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja obvestilo državni zbor, Šoltes pa računa tudi, da bo nadzorni svet Darsa naložil upravi, da do konca izvede popravljalne ukrepe. "Skrbniki za zakonito in ustrezno delo Darsa - nadzorni svet družbe, tudi ministrstvo - so dolžni storiti vse potrebno, da se bomo v prihodnje izognili dogodkom, ki bi že vnaprej pomenili povečan obseg del, je dejal Šoltes.

Uprava Darsa je bila na ugotovitvami računskega sodišča "deloma začudena"

Uprava Darsa je bila nad ugotovitvami računskega sodišča "deloma začudena". Po ponovnem pregledu svojega odzivnega poročila pa je ugotovila, da je v njem prišlo do pomote, je v izjavi novinarjem danes v Ljubljani povedal član uprave Darsa Boštjan Rigler. Dars je v izreku v odzivnem poročilu pravilno navedel, da predlaga, da vse projekte za izvedbo (PZI) naroča Dars, razen za določene izjeme, v oklepaju pa je navedel, da gre za premostitvene objekte.

"Pod premostitvene objekte štejemo viadukte in mostove. Projekt izvedenih del predvideva tudi tehnologijo gradnje. Če predpišemo tehnologijo gradnje, zožimo nabor možnih ponudnikov in s tem tudi zmanjšujemo konkurenco," je prepričan Rigler.

Zato se jim je po njegovih besedah zdelo smotrno, da to izjemo pustijo. V obrazložitvi ukrepa pa je ostala dikcija, da k premostitvenim objektom spadajo tudi predori, pokriti vkopi in elektro-strojna oprema. "Da gre za neljubo pomoto, kaže praksa, ki smo jo na Darsu uvedli npr. pri razpisu za predor Markovec, kjer Dars naroča PZI," dodaja Rigler.

Zakaj projekte za izvedbo že v preteklosti ni naročal Dars, Rigler ni želel komentirati. Dejal pa je, da je tudi sedanja uprava ugotovila, da lahko iz tega naslova nastanejo določeni zahtevki, ki bi se jim bilo možno izogniti, če bi naročnik naročal PZI.