Upravi in nadzornemu svetu se je namreč po robu postavila skupina malih delničarjev - Electa, Publikum Trezor, Neos in Avtocolor, ki so jo zanimali predvsem ozadje in posledice nasedle naložbe v Istrabenz, zaradi katere je NFD Holding minulo leto končal z več kot 50 milijoni evrov čiste izgube.
Včerajšnja skupščina NFD Holdinga pa je potrdila, da je predsednik uprave družbe Stanislav Valant vzvode odločanja v enem izmed največjih slovenskih holdingov že predal Gorenjcem. Maksima Invest in Finetol, ki obvladujeta polovico lastništva NFD Holdinga, sta namreč podprla nasprotni predlog Gorenjske banke (v 45,9-odstotni lasti Save), da v nadzorni svet poleg Francija Strajnarja (Finetol) in Jožice Tominc (Maksima Invest) imenujejo še Miho Resmana (Sava) in Matevža Slapničarja (Gorenjska banka). Namesto Slapničarja je bil za člana nadzornega sveta prvotno predlagan odvetnik Blaž Strojan, ki je pred dobrim letom dni v nadzornem svetu NFD Holdinga zamenjal Miho Dolinarja (Sava). Kdo bo nov predsednik nadzornega sveta in kdaj bo ustanovna seja, nam Strajnar in Resman včeraj nista želela napovedati. Prav tako delničarji včeraj niso dobili odgovora na vprašanje, kako je možno, da so vsi nadzorniki NFD Holdinga podali odstopne izjave, nato pa so se predlagali za nov mandat.
Čeprav Valant ni želel komentirati izida skupščine, gre po mnenju poznavalcev razmer ponovno zavezništvo med Valantom in Savo pod vodstvom Janeza Bohoriča pripisati predvsem finančnim težavam družb skupine NFD zaradi vstopa v lastništvo Istrabenza. Valantovim družbam se namreč v kratkem iztekajo kratkoročna posojila pri bankah, ki jih bo težko obnoviti, zato je Valant očitno pomoč poiskal pri Bohoriču. Slednji si na drugi strani, kot opozarjajo poznavalci razmer, ne more privoščiti razpada Valantovega imperija, saj ta obvladuje četrtino Save, po neuradnih informacijah pa še večji delež, in je ključen, da vzvode odločanja v lastništvu Save ne prevzame država.
Da se vzvodi odločanja v NFD Holdingu prenašajo na Savo, je nakazal tudi prokurist Maksime Invest Miran Kraševec, ki je javno podprl Savo tudi pri njenem nasprotnem predlogu glede sprememb statuta. Sava je tako včeraj v statut NFD Holdinga vnesla določbo, da mora biti za veljavnost sklepov na skupščini prisotnih ali zastopanih najmanj 51 odstotkov vseh delnic. S tem določilom bosta Sava in Gorenjska banka sklepe skupščine lahko blokirali že, če se na skupščino sploh ne prijavita. Tabor blizu Valantu namreč obvladuje le nekaj manj kot 50 odstotkov družbe, ta delež pa se bo po napovedani dokapitalizaciji še dodatno zmanjšal.
S spremembo statuta se je včeraj mandat upravi podaljšal na šest let, nadzornikom na pet let, število članov nadzornega sveta pa se je skrčilo na štiri člane. Z zmanjšanjem števila nadzornikov in glede na izenačeno razmerje moči med Savo in Gorenjsko banko (skupaj obvladujeta okoli 20 odstotkov kapitala NFD Holdinga) ter Maksimo Invest in Finetolom (lastnika 47 odstotkov NFD Holdinga) bo pomen predsednika nadzornega sveta toliko večji, saj bo imel na sejah prav predsednik nadzornega sveta dvojni in s tem odločujoč glas.
Buren odziv med malimi delničarji je včeraj sprožil tudi poskus, ki bi otežil sklic izredne skupščine. Po prvotnem predlogu bi lahko uprava in nadzorni svet sklenila, da mora predlagatelj skupščine vnaprej založiti stroške sklica skupščine. Po nasprotovanju malih delničarjev je Valant (ta je zatrjeval, da gre le za povzetek statuta NLB) predlagal, da se ta stavek črta iz predloga, njegov predlog pa je nato v svojem nasprotnem predlogu povzela kar Sava. Ker je predlog za spremembo statuta kar na sami skupščini doživel nekaj "popravkov", je Damijan Janković, solastnik Electe, predlagal, da se v celoti črta tudi člen, po katerem lahko uprava pri dokapitalizaciji izključi prednostno pravico, vendar se je moral nato "zadovoljiti" z napovedjo dveh izpodbojnih tožb na ta sklep, dodatni dve izpodbojni tožbi pa je prispeval še zastopnik Neosa in Avtocolorja.
